Jedro

Če poklicni voznik pred službeno vožnjo uživa alkoholne pijače in je v času vožnje vinjen, ravna hudo malomarno, saj se zaveda posledic svojega ravnanaja (prepoved vožnje s strani policije, ogrožanje ostalih udeležencev v prometu), s čimer je podana hujša kršitev PZ. Zaradi nespoštovanja predpisov o varnosti cestnega promata in povzročitve materialne in moralne škode toženi stranki, je bil izkazan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, v katerem je predlagal, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. 35/2004 z dne 15.12.2004, ki jo je izdala tožena stranka, razveljavi. Poleg tega je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo

2.12.2004 in da ima tožnik pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Nadalje je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek tožnika, ki se je nanašal na reintegracijo in na izplačilo vtoževane plače. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnika v celoti ugodi oz. podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da mu ni bil omogočen zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožnik se je v zvezi z vabilom na zaslišanje za 14.12.2004 pravočasno opravičil. 14. 12. in

15.12.2004 je imel tožnik preiskave v Ljubljani in zato je sporočil toženi stranki, da se zaslišanja ne bo mogel udeležiti.

Od 6.12.2004 je bil tudi v bolniškem staležu, s čimer je bila tožena stranka nedvoumno seznanjena. Tožena stranka je navajala, da naj bi tožniku dala možnost podaje pisnega zagovora do

15.12.2004 do 8.00 ure. Ob zdravstvenih težavah tožnika bi bilo vsekakor pričakovati, da bi mu tožena stranka omogočila daljši rok za podajo zagovora, še zlasti glede na to, da je bil tožnik v bolniškem staležu. Tožena stranka pri odločanju o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela oprijemljivih dokazov, ki bi izkazovali zatrjevano tožnikovo kršitev pogodbenih obveznosti v Nemčiji. Te dokaze je namreč pridobila šele naknadno. Tudi izjavi Š. I. in S. H. sta bili pridobljeni šele po vložitvi tožbe. Sodišče je neutemeljeno sledilo izpovedbi priče G. M., ki ni verodostojna priča, saj je ona vodila postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožniku se očita, da naj bi vozil pod vplivom alkohola, vendar pa to ne pomeni, da mu je mogoče očitati hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz hude malomarnosti. Tožnik do navedenega dogodka ni bil nikoli v disciplinskem postopku, zato bi mu tožena stranka lahko izrekla zgolj opozorilo pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse potrebne dokaze in jih tudi ustrezno dokazno ocenilo, zato pritožbeno sodišče v pravilnost dokazne ocene izvedenih dokazov nima pomislekov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa odločilna dejstva in na podlagi tega utemeljeno zaključilo, da je tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa tudi zahtevek, ki se je nanašal na reintegracijo in reparacijo, neutemeljen.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja iz hude malomarnosti s tem, ko je dne 2.12.2004 kot poklicni voznik v Nemčiji vozil tovorno vozilo pod vplivom alkohola. Vožnja pod vplivom alkohola tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, storjeno iz hude malomarnosti, zaradi česar je bil podan resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz dokaznega postopka je namreč razvidno, da je tožniku nemška policija prepovedala vožnjo s tovornim vozilom, ker je vozil pod vplivom alkohola, zaradi česar svoje delovne obveznosti (prevoz blaga na namembni kraj) ni mogel opraviti. Iz tega razloga je tožena stranka morala v Nemčijo poslati drugega voznika, ki je opravil tožnikovo delo.

Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Tako je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožena stranka tožnika vabila na zagovor za dan 14.12.2004. Vabilo na zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo, iz katere jasno izhaja, katero hujšo kršitev pogodbene obveznosti naj bi tožnik storil in na kakšen način, je tožena stranka tožniku vročila 8.12.2004 (B 7). Ker se je tožnik na dan razpisane obravnave, na kateri naj bi podal svoj zagovor toženi stranki, opravičil, da se zaradi zdravstvenih težav te obravnave ne more udeležiti, je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe priče M. G. utemeljeno zaključilo, da je tožena stranka tožniku omogočila podajo zagovora tudi naslednji dan, 15.12.2004 ob 8.00 uri. To sicer izhaja tudi iz zaznamka, ki ga je navedena priča zabeležila na pisni obdolžitvi z vabilom na zagovor (B 7). Tožnik se vabilu na zagovor ni odzval iz neupravičenih razlogov. Iz dokazil, ki jih je v spis vložil tožnik (A 1, A 2), iz katerih izhaja, da je bil tožnik tako 14.12.2004 kot tudi 15.12.2004 na obisku pri zdravniku, je razvidno, da se je obisk tožnika pri zdravniku dne

14.12.2004 začel ob 11.04 uri, 15.12.2004 pa ob 14.25 uri. Ker je bil tožnik 14.12.2004 vabljen na zagovor ob 9.00 uri, 15.12.2004 pa celo ob 8.00 uri, bi tudi po stališču pritožbenega sodišča imel dovolj časa, da bi se tega zagovora lahko udeležil. Ob tem ne gre prezreti tega, da se je tožnik za obisk pri zdravniku dne

14.12.2004 odločil sam, saj tega dne pri zdravniku ni bil naročen. Poleg tega iz navedenih obvestil zdravnika (A 1, A 2) ne izhaja, da bi se tožnik zaradi zdravstvenih težav ne mogel udeležiti zagovora pri toženi stranki.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožnika, da tožena stranka pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela oprijemljivih dokazov za očitano hujšo kršitev pogodbene obveznosti tožnika. Tako je že iz poročila P. P. z dne 3.12.2004 (B 4) razvidno, da ga je 2.12.2004 ob 19.00 uri poklical tožnik in mu povedal, da so mu pri kontroli v Nemčiji odkrili alkohol. Iz navedenega poročila je nadalje razvidno, da je tožnik kazen poravnal na kraju dogodka, P. P. pa je organiziral prevoz drugega voznika za tožnikovo zamenjavo, saj je bilo tožniku ob kontroli vinjenosti odvzeto vozniško dovoljenje, blago pa je moralo biti pri kupcu že 3.12.2004. Po stališču pritožbenega sodišča je lahko tožena stranka že na podlagi navedenega dokaza pričela in izvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tožnika, da mu ni mogoče očitati hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz hude malomarnosti. Prav gotovo je potrebno vožnjo poklicnega voznika tovornega vozila pod vplivom alkohola, pri katerem se tudi po izpovedbi tožnika zahteva popolna odsotnost alkohola v krvi (pri tožniku pa je bila ugotovljena prisotnost alkohola v krvi v višini 1,1 promila, po podatkih iz mandatne kazni (B 11) pa celo 1,39 promila) opredeliti kot hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz hude malomarnosti, kar vse je sicer obrazložilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje. Če poklicni voznik pred vožnjo, ki jo mora opraviti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, uživa alkoholne pijače, zaradi česar je pri njem v času vožnje ugotovljena vinjenost, ravna hudo malomarno, saj se prav gotovo zaveda posledic takšnega svojega ravnanja (možnost prepovedi nadaljevanja vožnje s strani policije, ogrožanje ljudi in premoženja) s tem pa huje krši obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Iz obrazložitve izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je mogoče razbrati tudi druge okoliščine in interese obeh pogodbenih strank zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka(nespoštovanje predpisov Zakona o varnosti cestnega prometa, povzročitev materialne škode toženi stranki, povzročitev moralne škode toženi stranki v tujini).

Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v okviru 15 dnevnega prekluzivnega roka iz 1. odst. 110. čl. ZDR, ker so za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajali vsi zakonsko predvideni razlogi in ker je bil tožniku omogočen zagovor, ki pa se ga iz razlogov, ki niso opravičljive narave, ni udeležil, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, saj niso bili podani niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP).

Ob koncu pritožbeno sodišče še dodaja, da je sicer iz tožnikovega tožbenega zahtevka razvidno, da le ta vtožuje ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z 2.12.2004 in priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja po navedenem datumu.

Tožnik pa ni predložil nikakršnega dokaza, iz katerega bi bilo moč zaključiti, da naj bi izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pričela učinkovati že 2.12.2004. Iz sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2004 (A 3) tudi ne izhaja, da bi le-ta pričela učinkovati še preden bi bila vročena tožniku. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč prične učinkovati šele z naslednjim dnem po vročitvi delavcu.