Jedro

Ker je izvedencu izvedeniško delo naložilo sodišče, je s tem hkrati do izvedenca prevzelo obveznost kritja stroškov odrejenega izvedeniškega dela, vključno z nagrado za opravljeno delo. To svojo obveznost bi sodišče lahko izpolnilo tudi tako, da bi v skladu s 3. odst. 249. člena, v zvezi z 256. členom ZPP, naložilo katerikoli stranki plačilo stroškov izvedeniškega dela.

Izrek

Pritožbi izvedenca B. M. se ugodi in se 2. odst. izreka izpodbijane sodbe tako spremeni, da kot sklep glasi: "Stroški izvedenca B. M. se odmerijo na 143.270,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneskov: - 21.993,60 SIT od 13.12.1991 dalje, - 71.574,70 SIT od 10.12.1993 dalje, - 28.491,50 SIT od 04.05.1996 dalje do plačila.

Tožena stranka E... - v stečaju je dolžna plačati izvedencu B. M. po odvodu dajatev 122.059,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 21.993,60 SIT od 13.12.1991 dalje, - 71.574,70 SIT od 10.12.1993 dalje, - 28.491,50 SIT od 04.05.1996 dalje do plačila ali nakazati Delovnemu sodišču v Mariboru znesek 143.270,90 SIT in znesek zgoraj navedenih zakonitih zamudnih obresti, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe."

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo o tožnikovem zahtevku in ugotovilo obstoj tožnikove terjatve do tožene stranke iz naslova prikrajšanja na plači ter iz naslova stroškov postopka, hkrati pa v 2. odst. izreka odločilo, da je tožena stranka "dolžna v dokončno trpeti stroške s sklepom imenovanega izvedenca B. M., dipl. oec., v višini 143.270,90 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti od dneva pravnomočnosti sklepa o odmeri izvedenine". V obrazložitvi je sodišče utemeljilo višino tako ugotovljenih stroškov izvedeniškega dela po posamičnih izvedenčevih računih (za prvotno podano mnenje in dve naročeni dodatni mnenji), s tem da navedeni znesek vsebuje tudi dajatve v zvezi z zaračunano nagrado. Navedeno sodbo je sodišče vročilo tudi izvedencu M. Zoper 2. odst. izreka gornje sodbe se pritožuje izvedenec B. M. po svoji pooblaščenki iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem v prvi vrsti navaja, da ni jasno, ali naj bi prvstopna sodba v izpodbijanem delu predstavljala sklep o odmeri stroškov izvedeniškega dela, ki ga je po sklepih sodišča v tej zadevi opravil in graja "neposrečeno formulacijo" izreka, saj je izvršljivost takega izreka vprašljiva. Kolikor izpodbijani del sodbe pomeni odmero njegove nagrade in povračilo stroškov, pa je izrecno napadel izrek o plačilu zamudnih obresti, ki naj bi tekle od pravnomočnosti sklepa o odmeri izvedenine. Pri tem je opozarjal na določbe veljavnega pravilnika o sodnih izvedencih, ki določa plačilo izvedeniške nagrade najkasneje v 30-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o odmeri nagrade, ki ga mora sodišče izdati v 8-ih dneh.

Na poziv pritožbenega sodišča v zvezi s pritožbeno nakazanimi dilemami glede značaja odločitve v izpodbijanem delu prvostopne sodbe je predsednica senata sodišča prve stopnje v skladu z 2. odst. 360. člena ZPP (veljavnega v času izdaje izpodbijane sodbe) dne 10.11.1999 podala pojasnilo, da ta del sodbe dejansko "predstavlja sklep o odmeri stroškov izvedenca B. M.". V tem smislu je zato tudi pritožbeno sodišče obravnavalo izpodbijani del prvostopne sodbe in pritožbo izvedenca.

Pritožba je utemeljena.

Ne glede na to, da je prvostopno sodišče o odmeri izvedeniških stroškov odločilo s sodbo in ne glede na "neposrečeno formulacijo" izreka, je iz njega le razvidna odmera višine nagrade in stroškov, ki je tudi ustrezno obrazložena. Prav tako je razvidno, da je prvostopno sodišče za plačnika teh stroškov določilo toženo stranko. Ker je prvostopno sodišče izpodbijano sodbo izrecno vročilo tudi izvedencu, tako da mu je zagotovilo možnost pritožbe, pritožbeno sodišče zaključuje, da s takšnim načinom odločanja o stroških odrejenega izvedeniškega dela prvostopno sodišče vendarle ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka.

Ob v bistvu neizpodbijani višini odmerjene nagrade in stroškov pritožnik utemljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava glede odločitve o teku zamudnih obresti. Pri tem se po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno sklicuje na veljavne določbe Pravilnika o sodnih izvedencih (Ur. l. RS, št. 20/95), ki v 15. členu določa, da mora sodišče o zahtevi za odmero nagrade in povrnitvi stroškov izvedenca odločiti v 8-ih dneh ter zagotoviti plačilo odmerjene nagrade in stroškov najkasneje v 30-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o odmeri.

Ker je v tej zadevi izvedencu izvedeniško delo naložilo prvostopno sodišče, je hkrati do izvedenca prevzelo obveznost kritja stroškov tega izvedeniškega dela, vključno z nagrado za opravljeno delo. To svojo obveznost bi sodišče sicer lahko izpolnilo tudi tako, da v skladu s 3. odst. 249. člena, v zvezi z 256. členom ZPP, naloži katerikoli stranki direktno plačilo stroškov izvedeniškega dela.

Pritožnik je za prvotno podano izvedeniško mnenje izstavil račun dne 28.10.1991 za znesek 21.993,00 SIT. Sodišče bi moralo o odmeri nagrade in stroškov po tem računu odločati v 8-ih dneh, v nadaljnjih 8-ih dneh bi postal izdani sklep pravnomočen, tako da bi morali biti stroški za izvedeniško mnenje po tem računu plačani do 13.12.1991. Od tega dne dalje je torej pritožnik opravičen tudi do plačila zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska računa, ki ga je sicer pri odmeri nagrade in stroškov v izpodbijani sodbi sodišče po višini priznalo.

Za prvo dopolnilno izvedeniško mnenje je pritožnik izstavil račun dne 24.10.1993. Upoštevaje gornje roke bi moralo sodišče o odmeri nagrade in stroških po tem računu odločiti, oz. bi morala biti odmerjena nagrada in stroški plačana do 10.12.1993. Ker je sodišče po tem računu odmerilo nagrado in stroške v znesku 71.574,70 SIT, je pritožnik od navedenega datuma dalje od tako odmerjene glavnice opravičen tudi do plačila zakonitih zamudnih obresti.

Za drugo dopolnilno izvedeniško mnenje je pritožnik izstavil račun dne 25.3.1996 in to za znesek 28.491,50 SIT. Ta znesek je sodišče po višini v celoti priznalo. Upoštevaje gornje roke bi morala biti tako priznana nagrade in stroški plačana do 4.5.1996 in zato je tožnik od tega datuma dalje od priznane glavnice opravičen zahtevati tudi zakonite zamudne obresti.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče na pritožbo prizadetega izvedenca sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo, tako da je odločitev ob siceršnji vsebini izpodbijanega izreka na novo formalno oblikovalo v smislu sklepa iz 256. člena in 3. odst. 249. člena ZPP, s tem da je od prisojenih glavnic pritožniku priznalo tudi zahtevane zakonite zamudne obresti od ugotovljenih datumov zapadlosti posamičnih neto zneskov dalje.