Jedro

Žaljenje sodnic, ki so sodelovale v drugih postopkih pred drugimi sodišči, v prav ničemer ne more vplivati na procesni položaj in pravice ter koristi tožnika v konkretnem postopku. Tako v primeru pritožbenih navedb kot drugih navedb v vlogah gre za izjave, ki nimajo nič skupnega z osnovnim namenom pritožbe (kritika vsebine izpodbijane odločbe), niti z namenom pripravljalnih vlog (navajanje materialno- in procesnopravno pomembnih dejstev), ampak pomenijo le osebno obračunavanje s sodnicami in zaradi svoje žaljive vsebine krnijo predvsem ugled sodišča in sodstva kot celote.

Izrek

Tožeča stranka se kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR. Izrečeno denarno kazen je tožeča stranka dolžna plačati v roku treh mesecev na transakcijski račun Višjega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo z dne 20. 9. 2018. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče navedeno vlogo obravnavalo kot nepopolno vlogo in tožnika s sklepom z dne 20. 12. 2018 pozvalo, da skladno s 180. členom Zakona o pravdnem postopku1 nepopolno vlogo dopolni oziroma popravi tako, da med drugim postavi določen tožbeni zahtevek in navede vrednost spornega predmeta, vendar pritožnik tem zahtevam ni zadostil, zato je tožba ostala nepopolna.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik brez formalne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi med drugim navaja, da je sporni predmet tožbe vračilo oziroma plačilo dolga tožniku v skupnem znesku 6.837,36 EUR »plus intervalna časovna kumulativna kapitalizacija.« V obsežni in mestoma težko razumljivi ter berljivi (ročno napisani) pritožbi obširno razlaga vsebino poslovnega razmerja s toženo stranko in nekaterimi drugimi pravnimi subjekti ter omenja neke druge sodne postopke pred Okrajnim sodiščem v Kočevju. Med drugim navaja, da je »... po nalogu in sklepu sodnice A. A., ki ima zanesljivo ugotovljeno največjo gensko bolezen ...« V nadaljevanju (težko razumljivega) opisovanja izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Kočevju tožnik piše, da »... zaradi dveh sodnic, a to sta A. A. in druga B. B., ki pa se tako serijsko uradno (?) ogromno transparentno laže, da normalno inteligentnega človeka zaboli glava, ko bere njene neumne sodbe ali sklepe ...«

3. Tožnik je tudi v prejšnjih vlogah v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vsevprek žalil različne sodnice, tako je npr. v vlogi z dne 20.9.2018 večkrat pisal o »lažni in nesposobni« sodnici B. B.; tako npr. na 6. strani vloge navaja v zvezi s sodnico B. B., da je postopek vodila »popolnoma napačno in nestrokovno zaradi njenih laži in podpiranja korupcije ...« V vlogi z dne 5.2.2019 (3. stran) navaja, da je Okrajno sodišče v Kočevju »pod ingerenco zelo neuke in gensko lažnive sodnice B. B. ...« V vlogi z dne 5.2.2019 nadalje omenja sodnico Višjega sodišča v Ljubljani C. C., »za katero so vse sodnice in sodniške pomočnice na Okrajnem sodišču na Miklošičevi 12 v Ljubljani, super profesorice. Navedeno sodnico C. C., sem strokovno analiziral na njenih bedno nizkih izdelkih najmanj (10) krat ...«

4. Sodišče lahko na podlagi 109. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena (po razveljavitvi dela 11. člena ZPP gre za tretji in četrti odstavek) ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Sodišče lahko po 11. členu izreče denarno kazen do 1.300,00 EUR. Sodišče prve stopnje je bilo v dosedanjem postopku zelo tolerantno do številnih tožnikovih žaljivih izjav. Pritožbeno sodišče pa ob ugotovitvi, da tožnik v številnih vlogah kar naprej žali sodišče, ocenjuje, da je potrebno izreči ustrezno denarno kazen.

5. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedbe tožnika v pritožbi z dne 17.6.2019 in v drugih vlogah, ki so citirane v 2. in 3. točki obrazložitve tega sklepa, pomenijo skrajno nedostojno in žaljivo kritiko več sodnic in njihovega dela, ki nima nobene zveze z varstvom pravic tožnika v tem postopku. Nobena od sodnic, ki jih tožnik vsevprek blati in omalovažuje v svojih vlogah, sploh ni sodelovala v tem sodnem postopku (I R 1511/2018). Tako izražanje o sodnicah, ki so sodelovale v nekih čisto drugih postopkih, ne more prav v ničemer vplivati na tožnikov procesni položaj v tem postopku, temveč služi le njegovemu izražanju jeze in prezira.

6. Stranka sicer lahko v okviru pravice do izjavljanja v postopku, še posebej pritožbenem, tudi ostro in odprto kritizira sodišče ter uveljavlja razloge, zaradi katerih meni, da je odločba po njegovem mnenju nezakonita,2 vendar mora to storiti na dostojen način, to je na način, ki ne bi zmanjševal ugleda in avtoritete sodišča oziroma celotnega sodstva.3 Kritiko odločbe in dela sodišča bi moral podati pravno argumentirano, spoštljivo in dostojno, ne pa tako, da svoje nestrinjanje utemeljuje z negativnimi vrednostnimi ocenami in zaničljivimi izrazi o sodnicah, ki so odločale v nekih povsem drugih sodnih postopkih. Ob tehtanju tožnikove pravice do izjave tako sodišče ugotavlja, da tožnik s svojimi žalitvami sploh ne uresničuje pravice do izjave, saj te žalitve nimajo nikakršne zveze z izjavljanjem o pravno pomembnih dejstvih v tem postopku; sploh se ne nanašajo (izjave v vlogah) niti na obrazlaganje tožnikovega materialnega ali procesnega položaja, niti (izjave v pritožbi) na kritiko izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v tej konkretni zadevi.

7. Pri tem na presojo, da gre za žalitev sodišča v smislu 109. člena ZPP,4 ne more vplivati dejstvo, da so bile žaljive izjave namenjene osebno sodnicam oz. da se blatenje nanaša na le nekatere sodnice, medtem ko nekatere druge sodnice tožnik v svojih vlogah hvali. S takimi žaljivimi izjavami, četudi so sicer usmerjene le na nekatere sodnice, je brez dvoma poseženo (tudi) v ugled sodišča in celotne veje oblasti. Takšno prostaško in omalovažujoče izražanje presega vsakršne meje še dopustne kritike in je v civilizirani družbi nedopustno.

8. Še posebej sodišče poudarja, da žaljenje sodnic, ki so sodelovale v drugih postopkih pred drugimi sodišči, v prav ničemer ne more vplivati na procesni položaj in pravice ter koristi tožnika v tem konkretnem postopku. Tako v primeru citiranih pritožbenih navedb kot drugih navedb v vlogah gre za izjave, ki nimajo nič skupnega z osnovnim namenom pritožbe (kritika vsebine izpodbijane odločbe), niti z namenom pripravljalnih vlog (navajanje materialno- in procesnopravno pomembnih dejstev), ampak pomenijo le osebno obračunavanje s sodnicami in zaradi svoje žaljive vsebine krnijo predvsem ugled sodišča in sodstva kot celote.

9. Višino denarne kazni (500,00 EUR) je pritožbeno sodišče odmerilo glede na obseg in vsebino zapisanih žaljivih izjav in ob upoštevanju dejstva, da tožnik žalitve ponavlja v več vlogah ter blati več sodnic. Dodatno je upoštevalo, da to ni prvi primer, ko je bil tožnik kaznovan zaradi žalitev sodišča (s sklepom istega sodišča, opr. št. I Cp 301/2017 z dne 10.5.2017 mu je bila izrečena denarna kazen 400,00 EUR). Za plačilo mu je določilo maksimalen rok treh mesecev od prejema sklepa. Tožnik mora denarno kazen plačati na transakcijski račun, naveden v izreku.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba v roku 30 dni od prejema pismenega odpravka sklepa. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošti. Pritožba se vloži pisno v dveh izvodih pri naslovnem sodišču, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbeno razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pri tem pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže. 1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3, in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Sklep VSRS Cp 1/2013. 3 Sklep VSRS Cp 11/2011. 4 V 109. členu ZPP varovana dobrina ni čast in dobro ime konkretnega sodnika, temveč sta varovani dobrini zaupanje v sodstvo in avtoriteta sodne veje oblasti (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I- 45/03 in Up-185/14).