Jedro

Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega ugovornega razloga, sodna taksa pa je bila odmerjena po pravilni materialnopravni podlagi (tar. št. 4031 ZST-1) ter v pravilnem znesku (125,00 EUR), je pravilno in zakonito tudi zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 7. 2019.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor zoper plačilni nalog 0103 I 108/2012 z dne 23. 7. 2019 zavrnilo.

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sklep zavrača, ker je nezakonit, nemoralen in zanjo ničen. Sodišču očita, da se spreneveda, da v ugovoru ni navedla dovolj razlogov. Zatrjuje, da je bil njen ugovor dovolj konkretno in jasno utemeljen in obrazložen. Zakonska podlaga odločitve se ji zdi protiustavna, saj krši osnovne ustavne človekove pravice. Poudarja, da za krivične sklepe ne bo plačevala nobenih taks in je zgrožena nad to nenehno sodno invazijo, ki jo zdravstveno in življenjsko ogroža in krati njen osebni življenjski mir. Sodišče prosi, da ji preneha pošiljati sodne sklepe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravno podlago za izpodbijano odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, predstavlja določba prvega odstavka 34a. člena ZST-1, ki določa, da je zoper plačilni nalog, poslan stranki v primeru iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

5. Zakaj bi bila zakonska ureditev postopkov pravnih sredstev zoper plačilni nalog protiustavna, pritožba ne konkretizira, zato na ta pritožbeni očitek podrobneje ni mogoče odgovoriti. Na tem mestu je zgolj pojasniti, da je Ustavno sodišče RS že sprejelo stališče, da določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo pritožbe ni protiustavna.1

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnica v ugovoru ni navajala razlogov, ki bi se nanašali na nastanek, plačilo ali odmero sodne takse. Pritožba temu zgolj pavšalno nasprotuje ter zatrjuje, da temu ni tako, pri tem pa ne pojasni, kaj naj bi sodišče prve stopnje v ugovoru spregledalo. Zaradi pavšalnosti pritožbenega očitka na njega ni mogoče konkretizirano odgovoriti, pritožbeno sodišče pa zgolj pojasnjuje, da je glede na podatke spisa sodišče prve stopnje pravilno presodilo relevantnost navedb v dolžničinem ugovoru z dne 18. 9. 2019 v zvezi s pravilnostjo odmerjene sode takse s plačilnim nalogom z dne 23. 7. 2019. 7. Nestrinjanje pritožnice z delom sodišča oziroma njegovih zaposlenih, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne more vplivati, saj dejstva, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega dejstva, te trditve ne izpodbijajo.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega ugovornega razloga, sodna taksa pa je bila odmerjena po pravilni materialnopravni podlagi (tar. št. 4031 ZST-1) ter v pravilnem znesku (125,00 EUR), je pravilno in zakonito tudi zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 7. 2019. 9. Ker vsaka vloga dolžnice terja odziv sodišča, je njeno pritožbeno zavzemanje, da ji sodišče preneha pošiljati sklepe, nerazumljivo. Pritožbeno sodišče mora o vloženi pritožbi glede na določbo tretjega odstavka 333. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ odločiti in skladno z načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožnico s svojo odločitvijo tudi seznaniti.

10. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve in nepravilnosti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 350. člena ZPP, 2. točka 365. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

11. Ker sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ni ugodilo, prične (ne glede na obrazložitev sodišča prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) glede na sedmi odstavek 34a. člena ZST-1 rok za plačilo sodne takse, določen v plačilnem nalogu I 108/2012 z dne 23. 7. 2019, teči naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča dolžnici.

1 Primerjaj: Odločba US RS št. U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998, U-I-77/12, Up-376/12 z dne 18. 4. 2014.