Jedro

Namen zakonskih določb o vabljenju v ZENDMPE ni zgolj v opustitvi formalnosti, ki so določene v ZUP, ampak v zagotovitvi roka za pripravo mejne obravnave, zato ustvarjanje novih fikcij, mimo določb ZUP, ni dovoljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. ... z dne 4. 10. 2004 se odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v nov postopek. Zahteva za povrnitev stroškov tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Območne Geodetske uprave A, št. ... z dne 16. 4. 2004, s katero je prvostopni organ odločil o ureditvi meje med parcelama št. 1258/60 in 1258/61, obe k.o. B in navedel številke zemljiškokatastrskih točk, po katerih poteka urejena parcelna meja. V obrazložitvi je navedla, da se je na zahtevo BB lastnice parcele št. 1258/60 k.o. B uvedel postopek ureditve meje do parcel 1258/61, 1258/58 in 1258/59. Zahtevi je CC priložila elaborat ureditve meje. Prvostopenjski organ je dne 4. 12. 2003 izdal delno odločbo, s katero je odločil o ureditvi meje med parcelama 1258/60 in 1258/59 in parcelama št. 1258/60 in 1258/58 po ugotovitvi, da je bil izpolnjen pogoj soglasja lastnikov parcel o poteku meje. Glede meje med parc. št. 1258/60 in 1258/61 (last tožnikov) je prvostopenjski organ ugotovil, da lastnika parcele 1258/61 z mejo, kot je bila z mejniki označena na mejni obravnavi, nista soglašala in tudi nista sprožila v roku sodnega postopka ureditve meje in se zato po 5. odstavku 29. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju: ZENDMPE) šteje, da soglašata s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. V postopku odločanja o ureditvi meje je prvostopni organ pravilno povabil tožnika po določilu 1. odstavka 26. člena ZENDMPE na pisno izjavljanje o soglasju s potekom meje, kot je bila z mejniki označena na mejni obravnavi, saj se tožnika mejne obravnave nista udeležila. Po določilu 7. odstavka 21. člena ZENDMPE lahko opravi geodetsko podjetje mejno obravnavo tudi v odsotnosti pravilno vabljenega lastnika parcele in z mejniki označi pokazano mejo, ki so jo pokazali na mejni obravnavi prisotni lastniki parcel, če pokazana meja ne odstopa od katastrske meje. Sestavni del elaborata ureditve meje, ki ga je svoji zahtevi priložila vložnica zahteve, so poštne povratnice, ki izkazujejo, da sta tožnika prejela vabilo na mejno obravnavo, ki jo je razpisalo geodetsko podjetje dne 4. 3. 2003, mejna obravnava pa je bila izvedena dne 23. 4. 2003, zato navedba tožnikov, da na mejno obravnavo nista bila pravočasno povabljena, ni utemeljena. Po določilu 4. odstavka 20. člena ZENDMPE morajo biti lastniki parcel vabljeni na mejno obravnavo vsaj 8 dni pred njeno izvedbo. Od vročitve vabila tožnikom do izvedbe mejne obravnave pa je očitno preteklo več kot 8 dni, zato sta bila tožnika na mejno obravnavo pravočasno povabljena. Prvostopni organ je po ugotovitvi, da tožnika nista podala izjave o soglasju s potekom meje, pravilno po določilu 27. člena ZENDMPE opravil ustno obravnavo in nanjo povabil lastnike parcel, katerih meja je ostala sporna. Na ustni obravnavi do soglasja ni prišlo. Meja med parcelama 1258/60 in 1258/61 je ostala sporna. Prvostopenjski organ je zato pravilno po določilu 29. člena ZENDMPE tožnika pozval, da v 30 dneh od prejema obvestila sprožita sodni postopek ureditve meje. Tožnika v postavljenem roku po pravilni vročitvi poziva za sprožitev sodnega postopka ureditve meje sodnega postopka nista sprožila, kar tudi sama potrjujeta v pritožbi, zato se po določilu 5. odstavka 29. člena ZENDMPE šteje, da soglašata s potekom meje, kot je bila z mejniki označena na mejni obravnavi. Prvostopenjski upravni organ je zato pravilno ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za odločitev o ureditvi parcelnih meja in izdal odločbo v skladu z določilom 32. člena ZENDMPE.

Tožnika v tožbi navajata, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, zato se z njenimi razlogi ne strinjata. Res da stranka, ki se ne strinja z določitvijo meje po zemljiškem katastru lahko vloži pri pristojnem sodišču tožbo na ureditev meje, vendar pa ne morejo stranke vložiti tožbe, če se ne strinjajo s strokovno izvedbo mejnega ugotovitvenega postopka. Iz fotokopije ovojnice - kuverte podjetja DDD iz E, ki je izvajalo geodetske meritve in ju povabilo na postopek, je nedvomno razvidno, da sta prejela obvestilo pošte dne 14. 4. 2003, da lahko v roku 8 dneh, to je do vključno 22. 4. 2003 dvigneta priporočeno pošto, kar sta oba na pošti dne 22. 4. 2003 tudi storila. Torej ni bilo 8-dnevnega roka od njima znanega obvestila, kaj šele, da je podjetje dne 4. 3. 2003 razpisalo mejno obravnavo in jima vročilo vabilo za obravnavo za 23. 4. 2003, kot navaja tožena stranka. Jasno je, da nista bila pravočasno vabljena. Na ustni obravnavi dne 12. 2. 2004 sta na zapisnik zahtevala, da se jima pojasni, kakšen je bil način vabljenja, kje so drugi zapisniki mejnih obravnav, da je bilo vabilo prepozno, če pa je že geodetsko podjetje mejnike zakopalo brez njune prisotnosti, pa sta zahtevala, da se jima pokažejo katastrske meje, stopnja zanesljivosti in natančnosti ter se jima pove, po kakšnih katastrskih podatkih se je vršila meritev. Uradna oseba je njune zahteve zavrnila, kar je po njuni oceni nezakonito. Predočen jima je bil le elaborat, za katerega je prvostopni organ izjavil, da ga sprejema kot dejstvo. Takšna obrazložitev je nesprejemljiva in nezakonita, saj je po 25. členu ZENDMPE geodetska uprava dolžna elaborat preizkusiti. Uradna oseba, ki je tudi geodet bi jima lahko pojasnil, ali je elaborat izdelan v skladu s predpisi ter ali je meja, ki je bila prikazana v elaboratu ureditve meje, tista, ki je bila označena z mejniki in ne odstopa od katastrske meje oziroma ali je bila mejna obravnava izvedena na predpisan način. Namreč sedaj je meja ravna, po podatkih prejšnjega katastra pa temu ni bilo tako. To je tisto, kar je predmet spora in kar bi moral upravni organ pojasniti na ustni obravnavi. Tožena stranka in prvostopni organ pa bi jima morala nadalje v skladu z določbami ZUP vročiti odgovor CC na njuno pritožbo. Predlagata odpravo odločbe tožene stranke in povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku CC in FF sta na tožbo odgovorila in navedla, da ker dogovor s tožnikoma ni bil možen, so se poslužili uradne poti. Predlagata zavrnitev tožbe.

Stranki z interesom GG in HH na tožbo nista odgovorili.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 2. alinee 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) se upravni akt sme izpodbijati, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka).

V obravnavani zadevi je prvostopni organ izdal odločbo z dne 16. 4. 2004, ker je presodil, da je bil postopek, ki ga je izvedlo geodetsko podjetje, pravilen in zakonit ter da je predloženi elaborat izdelan na podlagi ugotovitev mejne obravnave, ki je bila izvedena na predpisan način (19. člen in 1. odstavek 25. člena ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02).

Vendar navedene ugotovitve niso skladne s podatki v upravnem spisu. Tožena stranka pravilno razlaga določbo 7. odstavka 21. člena ZENDMPE, da geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, ob pogoju, da je pravilno vabljen. Kdaj je lastnik pravilno vabljen, določa 4. odstavek 20. člena ZENDMPE, ki pravi, da morajo biti lastniki povabljeni na mejno obravnavo vsaj 8 dni pred njeno izvedbo. Navedena zahteva pa v obravnavanem primeru ni bila izpolnjena. Geodetsko podjetje je tožnika na mejno obravnavo povabilo 11. 4. 2003 (protispisna je trditev tožene stranke, da se je to zgodilo že 4. 3. 2003), vendar iz priložene povratnice izhaja, da sta pošiljko prejela šele 22. 4. 2003, kar pomeni, da 8-dnevni rok do izvedbe mejne obravnave, ki je potekala 23. 4. 2003, ni bil spoštovan. Res je v 5. odstavku 20. člena ZENDMPE določeno, da vabila na mejno obravnavo ni potrebno vročati po pravilih splošnega upravnega postopka, vendar štetje roka na način, kot ga je opravil prvostopni organ, ki je opravil poizvedbe in ugotovil, da je bilo obvestilo o pošiljki dostavljeno najpozneje v ponedeljek 14. 4., in je torej do 22. 4. 2003 poteklo 8 dni, tudi ni pravilno. Namen zakonskih določb o vabljenju ni zgolj v opustitvi formalnosti, določenih v ZUP, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi roka lastniku za pripravo na mejno obravnavo, zato ustvarjanje novih fikcij vročitve mimo določb ZUP-a ni dovoljeno. Prvostopni organ je torej kršil določbe postopka, ko je ugotovil, da je bila mejna obravnava izvedena na predpisan način (1. odstavek 25. člena ZENDMPE), navedeno pa je procesna predpostavka za uvedbo postopka, in po pravilno izvedenem postopku pred upravnim organom podlaga za izdajo odločbe o določitvi meje. V ponovnem postopku reševanja pritožbe naj tožena stranka upošteva stališče sodišča, izraženo v sodbi in o pritožbi ponovno odloči. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke 1. in 2. odstavka 60. člena ZUS.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS, ki določa, da v primerih, ko sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta, tako je sodišče odločalo v tej zadevi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.