Jedro

V skladu z določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor (tudi ugovor po izteku roka) zoper sklep o izvršbi obrazložen.

Dolžnica svoj ugovor utemeljuje s trditvijo, da je dolg v celoti plačala, vendar pa o tem ne predloži nobenih dokazov. Tak dolžničin ugovor pa ni obrazložen v skladu z določbami ZIZ, zato je neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo proti dolžnici zaradi izterjave RTV naročnine v znesku 2.038,00 SIT, obresti v znesku 175,00 SIT in izvršilnih stroškov v znesku 13.334,00 SIT in sicer z izvršbo na plačo ter druge denarne prejemke oz. z rubežem, ocenitvijo in prodajo dolžničinega premičnega premoženja. S sklepom opr. št. I 99/02679 - 4 z dne 3. 5. 1999 pa je sodišče po delnem umiku predloga za izvršbo ustavilo izvršbo za 2.038,00 SI-T. Dne 31. 5. 1999 je dolžnica z vlogo sporočila, da je dolg, ki ga upnik terja (13.344,00 SIT ter 175,00 SIT), plačala 1. 3. 1999 na njegov žiro račun.

Sodišče prve stopnje je takšno njeno vlogo štelo za neutemeljen ugovor po izteku roka (56. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) in ga je v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZIZ poslalo Višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbami drugega odstavka 61. člena ZIZ ter 56. člena ZIZ je mogoče vse do konca izvršilnega postopka vložiti ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in sicer tudi po izteku osmih dni, če je to dejstvo nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. V skladu z določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ pa mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi (torej tudi ugovor po izteku roka) obrazložen. To pomeni, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerim ugovor utemeljuje in predložiti do-kaze.

Dolžnica svoj ugovor utemeljuje s trditvijo, da je dolg v celoti plačala 1. 3. 1999, vendar pa o tem ne predloži nobenih dokazov. Tak dolžničin ugovor pa ni obrazložen v skladu z določbami ZIZ, zato je neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in ker tudi ni našlo razlogov, na katere na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena v zvezi s 381. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP-1977) pazi po uradni dolžnosti, na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP (1977) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15. 4. 1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Url. SFRJ 4/1977).