Jedro

Sodišče lahko s sodbo izda kaznovalni nalog le, če se s predlogom tožilca strinja. V tem primeru je sodnik dolžan izreči kazensko sankcijo, ki jo je predlagal državni tožilec.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba o kaznovalnem nalogu razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu zoper obdolženega K. S., zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), storjenega na škodo družbe P. d. d. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi v trajanju dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Določilo je tudi nadaljnji pogoj, da mora obdolženec v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sodbe povrniti E. S. protipravno pridobljeno premoženjsko korist v znesku 400 EUR. Na podlagi določbe četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da se obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Odločilo pa je še, da je obdolženec dolžan plačati oškodovancu E. S. znesek 400 EUR, ki ustreza s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi.

2. Zoper sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil vrhovni državni tožilec iz razloga po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP, ker sta bili z izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu kršeni določbi prvega odstavka 445. a in prvega odstavka 445. c člena ZKP ter je kršitev vplivala na zakonitost sodbe. Predlagal je, naj Vrhovno sodišče zahtevi ugodi ter sodbo o kaznovalnem nalogu zoper K. S. tako spremeni, da mu izreče pogojno obsodbo, v kateri naj mu določi kazen 20 dni zapora in preizkusno dobo v trajanju enega leta ter nadaljnji pogoj, da v roku enega meseca povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem v znesku 59,04 EUR.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi poudarja naslednja procesno relevantna dejstva: da je okrožna državna tožilka vložila zoper K. S. obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter predlagala na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 445. a člena ZKP, da sodišče izda kaznovalni nalog, v katerem izreče obdolžencu pogojno obsodbo ter mu določi kazen dvajset dni zapora in preizkusno dobo v trajanju enega leta ter odloči tudi, da bo določena kazen izrečena, če obdolženec v roku enega meseca ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem v znesku 59,04 EUR; da je sodišče predlogu državne tožilke za izdajo kaznovalnega naloga ugodilo, vendar obsojencu ni izreklo kazenske sankcije skladno s predlogom, ampak je določilo kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter nadaljnji pogoj, da v roku dveh mesecev vrne E. S. protipravno premoženjsko korist v znesku 400 EUR, sicer bo zaporna kazen izrečena.

Vrhovni državni tožilec poudarja, da je sodišče ravnalo nepravilno, saj je izreklo kazensko sankcijo, ki ni skladna s predlogom državne tožilke ter na ta način kršilo določbe prvega odstavka 445. a člena in prvega odstavka 445. c člena ZKP, kršitev pa je vplivala na zakonitost sodbe, saj je zaradi kršitev sodba o kaznovalnem nalogu nezakonita in je bila izrečena obsojencu kazenska sankcija v nasprotju s predlogom državnega tožilca.

5. Vrhovno sodišče se strinja z vrhovnim državnim tožilcem, da lahko sodišče s sodbo izda kaznovalni nalog le, če se s predlogom tožilca strinja, in da je v tem primeru sodnik dolžan izreči kazensko sankcijo, ki jo je predlagal državni tožilec. Sodišče prve stopnje pa ni sledilo predlogu za izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu, ampak je v sodbi sicer izreklo pogojno obsodbo, vendar pa je določilo drugačno (višjo) zaporno kazen in daljšo preizkusno dobo, kot je predlagala državna tožilka. Po določbi prvega odstavka 445. c člena ZKP sodnik, če se s predlogom strinja, izda sodbo o kaznovalnem nalogu. Drugi odstavek istega člena določa vsebino sodbe o kaznovalnem nalogu, v katerem sodnik navede, da se predlogu državnega tožilca ugodi in da se obdolžencu izreka sankcija ali ukrep iz predloga. Če sodnik oceni, da ni podana zadostna podlaga za izdajo kaznovalnega naloga na podlagi dokazov, ali pa če se ne strinja s predlagano kazensko sankcijo, ki jo lahko državni tožilec predlaga v okviru drugega odstavka 445. a člena ZKP, nima podlage za izdajo kaznovalnega naloga, ampak je skladno z določbo 445. b člena ZKP dolžan razpisati glavno obravnavo in nanjo povabiti osebe iz prvega odstavka 439. člena ZKP. Sodnik tako ni upravičen presojati o primernosti predlagane kazenske sankcije. Člen 445. a ZKP določa, da lahko za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča državni tožilec ob vložitvi obtožnega predloga predlaga, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim izreče obdolžencu predlagano kazensko sankcijo ali ukrep ne da bi opravilo glavno obravnavo. Kot pravilno poudarja vrhovni državni tožilec, postopek za izdajo kaznovalnega naloga pomeni poenostavljeni postopek, ki se opravi brez glavne obravnave, zato določbe o izreku kazenske sankcije dopuščajo le razlago, da je potrebno upoštevati predlog državnega tožilca. Vsaka drugačna razlaga oziroma drugačno ravnanje sodnika pomeni, da sta kršeni določbi prvega odstavka 445. a člena in prvega odstavka 445. c člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo, v nasprotju s predlogom o kaznovalnem nalogu izreklo kazensko sankcijo. Takšno ravnanje sodišča je v nasprotju z zakonom, saj odločbe o kaznovalnem nalogu (445. a do 445. e ZKP) ne dopuščajo razlage, da sme sodišče v sodbi o kaznovalnem nalogu odločiti v nasprotju s tožilčevim predlogom. Kolikor se sodnik ne strinja s predlogom tožilca v celoti, mora kot mu narekuje določba 445. b člena ZKP, opraviti glavno obravnavo, izvesti dokaze in presoditi okoliščine, ki so pomembne za oceno, ali je kaznivo dejanje storjeno ter izvesti dokaze in presoditi tudi okoliščine, ki so pomembne za pravilno izbiro kazenske sankcije.

6. Ker vrhovni državni tožilec uveljavlja kršitev procesnega zakona ter obrazlaga vzročno zvezo med kršitvijo obeh citiranih določil ZKP in dejstvom, da je izpodbijana sodba nezakonita, ker je bila v sodbi o kaznovalnem nalogu izrečena kazenska sankcija v nasprotju s predlogom tožilca, česar zakon ne dopušča glede na določbo 445. b člena ZKP, uveljavlja, da je bila z ravnanjem sodišča storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, kot posledica kršitev 445. a in 445. c člena ZKP. Vrhovno sodišče je zato izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 426. člena ZKP razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

7. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi ali so podani pogoji za izrek sodbe o kaznovalnem nalogu, in če se bo strinjalo, da so ti pogoji podani, bo moralo izreči sodbo skladno z določbo 445. c člena ZKP, to je izdati sodbo o kaznovalnem nalogu ob upoštevanju predloga državnega tožilca ter ob upoštevanju, da se sme izreči le kazenske sankcije oziroma ukrepe iz drugega odstavka 445. a člena ZKP. Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 211/2010 že zavzelo stališče, da je mogoče v predlogu za izdajo kaznovalnega naloga predlagati le tiste kazenske sankcije, ki so navedene v drugem odstavku 445. a člena ZKP, sodišče pa ne more izreči drugih ali drugačnih sankcij od tistih, predlaganih s strani državnega tožilca v okviru določbe drugega odstavka 445. a člena ZKP.

8. V primeru razveljavitve sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti pomeni postopek novo sojenje, ki je namenjeno sanaciji postopkovnih kršitev (prvi odstavek 426. člena ZKP). V postopku nove razsoje ni mogoče doseči neugodnejše odločitve za obsojenca. Novo sojenje lahko tako privede do nove, ugodnejše sodbe za obsojenca, sicer pa do sodbe, ki je utemeljena na zakonito izpeljanem postopku, kar zahteva javni interes. Navedeno bo moralo pri ponovnem odločanju upoštevati tudi sodišče prve stopnje, ko bo ponovno izvedlo postopek o kaznovalnem nalogu.