Jedro

Pri odškodnini za strah je v premajhni meri prišla do izraza okoliščina, da je tožnika napadlo več moških, ki so bili oboroženi s palicami za bejzbol, s katerimi so tožnika pretepali dalj časa (tudi po glavi). Tožnik je bil napaden na brutalen način, ki je objektivno in subjektivno povzročil intenziven strah ob dogodku, ki je trajal dalj časa. Strah je trpel tudi po prenehanju napada, ko je pred lokalom čakal na reševalce in policijo, saj se je bal, da bi se napad ponovil. Zaradi brutalnosti napada je tožnika še danes strah obiskovati nočne klube in lokale ter se jim v popolnosti izogiba. Navedena okoliščina utemeljuje prisojo odškodnine iz tega naslova v znesku 2.000 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del prvostopenjske sodbe spremeni tako, da se prizna tožniku poleg že dosojene odškodnine v znesku 4.700 EUR še 800 EUR odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo in sodbo v imenu ljudstva ter sklepom odločilo, da je pravdni postopek zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper drugo toženo stranko od 1. 3. 2017 dalje prekinjen (I. točka izreka). Drugo in tretje toženi stranki je naložilo, da sta dolžni tožniku v roku 15 dni solidarno plačati 4.700 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka od drugo in tretje tožene stranke več ali drugače, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da Višje sodišče prvostopenjsko sodbo spremeni. Navaja, da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede temelja, ne pa tudi glede višine, saj ni v celoti upoštevalo trditev tožnika, predvsem glede strahu, pavšalno pa je v celoti zavrnilo zahtevek glede duševnih bolečin. Glede telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je tožnik zahteval 8.000 EUR odškodnine, sodišče pa je priznalo le 3.500 EUR. Glede na težo in obseg poškodb ter trajanje zdravljenja je pritožnik prepričan, da mu pripada višja odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti, sploh glede primerjave podobnih primerov iz sodne prakse. Splošno znano je, da si ob pretresu možganov podvržen k slabostim in hudim glavobolom. Poleg tega je tožnik predlagal, da ga pregleda izvedenec medicinske stroke, vendar je sodišče ocenilo, da to ni potrebno.

Tožnik je ob napadu doživel intenzivni primarni strah. Ustrašil se je za svoje življenje, saj je ob tolikšnem številu napadalcev jasno, da je upravičeno pričakoval, da ne bo preživel oz. da bo najmanj utrpel hude telesne poškodbe. Tožnik se tega strahu ne bo nikoli več znebil. Napad je bil brutalen in je trajal nekaj minut. Ves čas pa se je tožnik bal za svoje življenje in za življenje drugih oškodovancev. Splošno znano je, da se z bejzbol kijem človeka hudo poškoduje in tudi ubije, še posebej, če gre za udarce v glavo, kar se je v konkretnem napadu tudi zgodilo. Tožnik je trpel močan strah tudi po samem prenehanju napada, ko so pred lokalom čakali na reševalce oz. policijo. Ves čas je bil v konstantnem močnem strahu, da se bo napad ponovil. Strah pri tožniku je bil take intenzitete in trajanja, da je pri njem izzval učinke, ki ustrezajo stanju psihične travme, določenega duševnega pretresa, v katerem se je znašel zaradi škodnega dogodka.

Tožnik je bil v času napada star 35 let in je bil zaradi poškodb prikrajšan na večih področjih vsakdanjega življenje, kot so igranje košarke, nogometa in ostalih vrst rekreacije, s katero se je pred poškodbami intenzivno ukvarjal. Tožnik okvirno šest mesecev ni zmogel nobene rekreacije. Prikrajšan je bil tudi pri svojih vsakdanjih življenjskih opravilih, saj je bil v začetku poškodovanja deležen pomoči ostalih članov gospodinjstva pri oblačenju, tuširanju in podobnih vsakdanjih opravilih, torej povsod, kjer je bil primoran uporabljati levo nogo. Tožnik je bil duševno prizadet vsaj zaradi začasnega zmanjšanja aktivnosti. Tožnik je navedel, da je vsaj šest mesecev trpel zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in kako je to vplivalo na njegovo življenje. To so zagotovo okoliščine, ki bi jih sodišče moralo upoštevati.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik v tej pravdi zahteva povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je utrpel, ko je bil 10. 6. 2013 pretepen v nočnem klubu ... Tožnika in še tri osebe je napadel tretji toženec skupaj z najmanj petimi neznanimi moškimi. Tretji toženec je skupaj z ostalimi neznanimi storilci s kijem za bejzbol pretepel tožnika in ostale oškodovance.

6. Ker drugo in tretje tožena stranka nista podali odgovora na tožbo in je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe (glede drugo in tretje tožene stranke) je zoper njiju izdalo delno zamudno sodbo. O zahtevku zoper prvo toženo stranko sodišče prve stopnje še vodi postopek.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove prestane in bodoče telesne bolečine in nevšečnosti v višini 3.500 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da je tožnik utrpel pretres možganov, udarnino spodnje čeljusti, udarnine obeh stegen, zaradi česar je prišlo do začasne nezavesti. Zaradi bolečin je užival protibolečinsko terapijo, zaradi podkožne krvavitve je prišlo do kirurške odstranitve hematoma. Sodišče je upoštevalo bolečinsko obdobje, ki ga je v tožbi zatrjeval tožnik (močne bolečine, zaradi katerih je 20 dni jemal protibolečinske tablete, po tem obdobju se je intenzivnost bolečin nekoliko zmanjšala, vendar jih je tožnik čutil še 3 mesece). Sodišče je vsa ta dejstva upoštevalo, zato ni potrebno ponovno pritožbeno sklicevanje nanje. Slabosti in hude glavobole, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi, tožnik v tožbi ni navajal, zato se nanje ne more uspešno sklicevati v pritožbi, ker je za to prepozno (337. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Tožnik se v pritožbi sklicuje tudi na dokazni predlog po postavitvi izvedenca medicinske stroke, a neutemeljeno, sodišče namreč pri izdaji zamudne sodbe dokazov ni izvajalo, saj je pravilno upoštevalo vse v tožbi navedene trditve (o prestanih in bodočih bolečinah ter nevšečnostih) kot neprerekane.

8. Pravilna je tudi prvostopenjska zavrnitev zahtevka v delu, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi zmanjšanjih življenjskih aktivnosti. Ta oblika škode je praviloma trajne narave, denarna odškodnina pa se lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj časa traja, ali če to upravičujejo posebne okoliščine.1 To je pri presoji upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je ugotovilo, da posledice poškodb niso trajne, tožbene trditve pa ne dajejo dovolj podlage za zaključek o intenzivnosti in trajanju oz. o posebnih okoliščinah, ki bi upravičevale prisojo odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.

9. Pač pa je pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino za strah. Pri odškodnini za strah je v premajhni meri prišla do izraza okoliščina, da je tožnika napadlo več moških, ki so bili oboroženi s palicami za bejzbol, s katerimi so tožnika pretepali dalj časa (tudi po glavi). Tožnik je bil napaden na brutalen način, ki je objektivno in subjektivno povzročil intenziven strah ob dogodku, ki je trajal dalj časa. Strah je trpel tudi po prenehanju napada, ko je pred lokalom čakal na reševalce in policijo, saj se je bal, da bi se napad ponovil. Zaradi brutalnosti napada je tožnika še danes strah obiskovati nočne klube in lokale ter se jim v popolnosti izogiba. Navedena okoliščina utemeljuje prisojo odškodnine iz tega naslova v znesku 2.000 EUR (poleg že priznanih 1.200 EUR še 800 EUR), zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in že dosojeno odškodnino za strah zvišalo za 800 EUR.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da tožniku prisodilo še 800,00 EUR odškodnine za strah (358. člen ZPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

1 D. Jadek Pensa, v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 1040.