Jedro

V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015).

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015. Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija omenjeno odločbo. Sodišču predlaga, naj jo odpravi ni zadevo vrne Okrožnemu sodišču v Krškem v ponovno odločanje. toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba je prepozna.

Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

V obravnavni zadevi je bil upravni postopek končan z izpodbijano odločbo, izdano 5. 5. 2015. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku ta odločba vročena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tretji odstavek navedenega člena določa, da pusti vročevalec v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice, pisno sporočilo. V njem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta v tem roku ne prevzame, po četrtem odstavku istega člena velja, da je vročitev opravljena z dnem preteka tega roka, vročevalec pa po preteku roka pusti dokument v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Iz navedenega izhaja, da v primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015). Ker začne teči rok za vložitev tožbe naslednji dan po opravljeni vročitvi, za njegov tek ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Iz sporočil o prispelem pismu, ki se nahajata v upravnih spisih, je razvidno, da je bil tožnik 7. 5. 2015 obveščen o prispeli odločbi organa za BPP, naveden pa je bil tudi 15-dnevni rok, v katerem jo mora prevzeti. Ker tega ni storil, je s pretekom roka 22. 5. 2015 nastopila fikcija, da mu je bila tega dne vročena odločba. Naslednji dan, to je 23. 5. 2015, je začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta bi se iztekel 21. 6. 2015, ker pa je bila to nedelja, se je rok za vložitev pritožbe na podlagi omenjenega četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel naslednji delovni dan, to je 22. 6. 2015. Ker je tožnik vložil tožbo priporočeno po pošti 23. 4. 2015, torej po poteku zakonskega roka, jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.