Jedro

Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo vse okoliščine, v katerih so bile nepremičnine prenesene, ter naravo dolžničinih obveznosti do upnice, ki so nastale na podlagi v letu 2003 s strani dolžnice izdane bianco menice za kreditne obveznosti družbe, katere družbenica je bila, in ki jo je upnica prvič uveljavljala zoper dolžnico šele v letu 2013. Utemeljeno je za pomembno štelo tudi dejstvo, da je bila pritožnica, ki je imela svojo terjatev v višini 75.000,00 EUR zavarovano s hipoteko na nepremičninah, v celoti poplačana s strani prevzemnikov nepremičnin.

Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da ne bi verjelo dolžnici, ko je pojasnila, da ob prenosu nepremičnin na svoje otroke ni razmišljala o možnosti, da bi šla v osebni stečaj: kot je poudarilo, na to kaže (tudi) to, da je dolžnica ugovarjala zoper upničin predlog za začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnice A., d. d., Ljubljana, proti odpustu obveznosti.

2. Zoper ta sklep se je navedena upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ustavi postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrne.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica (upnica) trdi, da je stečajna dolžnica z neodplačnim razpolaganjem s svojimi nepremičninami zmanjšala svoje premoženje in oškodovala upnike v stečajnem postopku, s tem pa je zlorabila pravico do odpusta obveznosti (četrti odstavek 399. člena ZFPPIPP). Pritožbi je priložila (nepravnomočno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2705/2017 z dne 9.9.2919, ki jo je prejela 23.9.2019 in s katero je v postopku izpodbijanja pravnih dejanj ugotovljeno, da darilna pogodba z dne 17.11.2014, sklenjena med dolžnico in njenim možem kot darovalcema in njenimi otroci kot obdarjenci glede spornih nepremičnin v razmerju do stečajne dolžnice (in njenega moža) nima pravnih učinkov in je neveljavna do višine upničine terjatve.

6. Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP (zloraba pravice do odpusta obveznosti - tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Pri tem je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

7. Zlorabo pravice do odpusta obveznosti je upnica v ugovoru utemeljevala na 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagal s svojim premoženjem neodplačno. Navedena domneva je izpodbojna in dolžnik lahko kljub neodplačnemu razpolaganju dokaže, da ni šlo za zlorabo pravice do odpusta obveznosti in da ni ravnal v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

8. Dolžnica je nasprotovala upničini trditvi, da je nepremičnine na otroke prenesla neodplačno. Trdila je, da je pravzaprav šlo za odplačen prenos premoženja, saj so otroci skupaj z nepremičnino prevzeli tudi obveznosti, ki so presegali vrednost nepremičnin in ki so zavarovane s hipotekami na teh nepremičninah.

9. Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, je dolžnica sodišče že v fazi predhodnega postopka (v ugovoru zoper upničin predlog za začetek postopka osebnega stečaja) obvestila o spornem prenosu. Ugotovilo je, da je upnica že od 12.12.2014 vedela za obstoj darilne pogodbe in se je ves čas dogovarjala s prevzemniki nepremičnin za način poplačila obveznosti, ki so izhajale iz naslova danega posojila gospodarski družbi, katere družbeniki so bili vsi člani družine (darovalci in obdarjenci). Dolžnica je pojasnila, da so bile nepremičnine prenesene na otroke z vedenjem (soglasjem) hipotekarnih upnikov, saj je bil dogovor med njimi, da bodo prevzemniki nepremičnin poplačali upnike, pred drugim tudi vlagateljico ugovora, kar so tudi že storili. Navedenih ugotovitev upnica tudi v pritožbi izrecno ni zanikala.

10. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo vse okoliščine, v katerih so bile nepremičnine prenesene, ter naravo dolžničinih obveznosti do upnice, ki so nastale na podlagi v letu 2003 s strani dolžnice izdane bianco menice za kreditne obveznosti družbe, katere družbenica je bila, in ki jo je upnica prvič uveljavljala zoper dolžnico šele v letu 2013. Utemeljeno je za pomembno štelo tudi dejstvo, da je bila pritožnica, ki je imela svojo terjatev v višini 75.000,00 EUR zavarovano s hipoteko na nepremičninah, v celoti poplačana s strani prevzemnikov nepremičnin.

11. Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da ne bi verjelo dolžnici, ko je pojasnila, da ob prenosu nepremičnin na svoje otroke ni razmišljala o možnosti, da bi šla v osebni stečaj: kot je poudarilo, na to kaže (tudi) to, da je dolžnica ugovarjala zoper upničin predlog za začetek stečajnega postopka.

12. Tudi po presoji višjega sodišča stečajni dolžnici (ne glede na prej navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2705/2017 z dne 9.9.2019) ni mogoče očitati zlorabe odpusta obveznosti.

13. Višje sodišče ob tem ocenjuje tudi, da je težko trditi, da gre za neodplačno razpolaganje s premoženjem v primeru, ko je šlo za nepremičnine, obremenjene z več hipotekami, na katere odsvojitev nepremičnine ne vpliva.

14. Dolžnica je tako uspela izpodbiti domnevo iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, zato je višje sodišče izpodbijani sklep potrdilo.

15. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.