Jedro

Jedro

ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.

ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Toženka krije svoje stroške pritožbe.

II.Toženka krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog toženke za podaljšanje roka z dne 31. 12. 2024.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog toženke za podaljšanje roka z dne 31. 12. 2024.

2.Zoper sklep vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožbo toženka. Pove, da ji je na naroku za glavno obravnavo 25. 11. 2024 sodišče prve stopnje naložilo, naj v roku 15 dni predloži izpis iz sistema Time & Space Approval Workflow za obdobje od novembra 2017 do novembra 2023 za tožnika in tri priče. Sklicuje se na 10. 12. 2024 podano prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom z dne 16. 12. 2024 in ji rok za predložitev navedenih izpisov podaljšalo za 15 dni. Trdi, da je ta sklep prejela 17. 12. 2024 in se zavzema za to, da je 15-dnevni rok za predložitev izpisov začel teči naslednji dan po vročitvi in bi se torej iztekel 1. 1. 2025 oziroma ker je ta dan dela prost 3. 1. 2025. Meni, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, saj ni uporabilo 111. člena ZPP, 110. člen ZPP pa je uporabilo napačno. Kot zmotni nasprotuje razlagi sodišča prve stopnje, da se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok, da se je torej za 15 dni podaljšani rok s sklepom z dne 16. 12. 2024 iztekel 27. 12. 2024; tega ZPP ne določa. Zavzema se za to, da je treba upoštevati določbe 111. člena ZPP, kako in kdaj začne teči novi rok, če je bil rok podaljšan. Meni, da rok lahko prične teči šele, ko je stranka seznanjena s tem, torej z vročitvijo. Šteje, da ko je rok podaljšan, začne teči novi rok, in sicer od dneva vročitve sklepa o podaljšanju ali od v sklepu določenega drugega datuma. Sklicuje se na stališče v komentarju zakona o pravdnem postopku, da se mora stranka seznaniti z dejstvom, od katerega začne teči rok, ter da se pri roku, določenem po dnevih, ostanek dneva, ki je sprožil tek roka, ne šteje v rok. Zatrjuje, da priključitev novega roka staremu pomeni odstop od ustaljene sodne prakse, novo prošnjo za podaljšanje roka je pravočasno vložila. Navaja, da bi sodno pošiljko s sklepom o podaljšanju lahko na pošti prevzela do 31. 12. 2024; rok bi se tako iztekel pred njeno seznanitvijo z njim. Sklicuje se na stališče Ustavnega sodišča, da roki ne smejo biti tako kratki, da bi strankam dejansko preprečili učinkovito uveljavljanje njihovih pravic. Meni, da je bila prikrajšana za 6 dni roka, saj se je prvi podaljšani rok iztekel 10. 12. 2024, sodišče pa je sklep izdalo 16. 12. 2024. Zatrjuje poseg v pravico do učinkovitega podajanja izjav in uveljavljanja pravnih sredstev ter pravičnega in javnega sojenja v razumnem roku. Trdi, da ne gre za zlorabo procesnih pravic in zavlačevanja postopka, saj je z vlogo z dne 31. 12. 2024 v spis vložila obsežen izpis iz sistema Time & Space Approval Workflow in s tem pravočasno delno izpolnila na naroku naloženo obveznost. Meni, da je zaradi obsežnosti podatkov podan opravičljiv razlog za ponovno podaljšanje roka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se ugodi predlogu toženke za podaljšanje roka in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper sklep vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožbo toženka. Pove, da ji je na naroku za glavno obravnavo 25. 11. 2024 sodišče prve stopnje naložilo, naj v roku 15 dni predloži izpis iz sistema Time & Space Approval Workflow za obdobje od novembra 2017 do novembra 2023 za tožnika in tri priče. Sklicuje se na 10. 12. 2024 podano prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom z dne 16. 12. 2024 in ji rok za predložitev navedenih izpisov podaljšalo za 15 dni. Trdi, da je ta sklep prejela 17. 12. 2024 in se zavzema za to, da je 15-dnevni rok za predložitev izpisov začel teči naslednji dan po vročitvi in bi se torej iztekel 1. 1. 2025 oziroma ker je ta dan dela prost 3. 1. 2025. Meni, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, saj ni uporabilo 111. člena ZPP, 110. člen ZPP pa je uporabilo napačno. Kot zmotni nasprotuje razlagi sodišča prve stopnje, da se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok, da se je torej za 15 dni podaljšani rok s sklepom z dne 16. 12. 2024 iztekel 27. 12. 2024; tega ZPP ne določa. Zavzema se za to, da je treba upoštevati določbe 111. člena ZPP, kako in kdaj začne teči novi rok, če je bil rok podaljšan. Meni, da rok lahko prične teči šele, ko je stranka seznanjena s tem, torej z vročitvijo. Šteje, da ko je rok podaljšan, začne teči novi rok, in sicer od dneva vročitve sklepa o podaljšanju ali od v sklepu določenega drugega datuma. Sklicuje se na stališče v komentarju zakona o pravdnem postopku, da se mora stranka seznaniti z dejstvom, od katerega začne teči rok, ter da se pri roku, določenem po dnevih, ostanek dneva, ki je sprožil tek roka, ne šteje v rok. Zatrjuje, da priključitev novega roka staremu pomeni odstop od ustaljene sodne prakse, novo prošnjo za podaljšanje roka je pravočasno vložila. Navaja, da bi sodno pošiljko s sklepom o podaljšanju lahko na pošti prevzela do 31. 12. 2024; rok bi se tako iztekel pred njeno seznanitvijo z njim. Sklicuje se na stališče Ustavnega sodišča, da roki ne smejo biti tako kratki, da bi strankam dejansko preprečili učinkovito uveljavljanje njihovih pravic. Meni, da je bila prikrajšana za 6 dni roka, saj se je prvi podaljšani rok iztekel 10. 12. 2024, sodišče pa je sklep izdalo 16. 12. 2024. Zatrjuje poseg v pravico do učinkovitega podajanja izjav in uveljavljanja pravnih sredstev ter pravičnega in javnega sojenja v razumnem roku. Trdi, da ne gre za zlorabo procesnih pravic in zavlačevanja postopka, saj je z vlogo z dne 31. 12. 2024 v spis vložila obsežen izpis iz sistema Time & Space Approval Workflow in s tem pravočasno delno izpolnila na naroku naloženo obveznost. Meni, da je zaradi obsežnosti podatkov podan opravičljiv razlog za ponovno podaljšanje roka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se ugodi predlogu toženke za podaljšanje roka in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Prav tako toženki niso bile kršene pravice do dostopa do sodišča, sojenja v razumnem roku, do izjave in pravica do pritožbe.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Prav tako toženki niso bile kršene pravice do dostopa do sodišča, sojenja v razumnem roku, do izjave in pravica do pritožbe.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skladno z določbami 110. člena ZPP kot prepozen zavrglo predlog toženke za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije, ker se je predhodno podaljšani rok iztekel pred vložitvijo predloga.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skladno z določbami 110. člena ZPP kot prepozen zavrglo predlog toženke za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije, ker se je predhodno podaljšani rok iztekel pred vložitvijo predloga.

6.V 110. členu ZPP je urejena situacija, ko sodišče določi rok, ki ni določen z zakonom (sodni rok), tega pa lahko na pravočasno podani predlog stranke tudi podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, je toženka predlagala (novo) podaljšanje roka po tem, ko se je rok že iztekel. Toženki je bil na naroku 25. 11. 2024 dopuščen rok 15 dni za predložitev dokumentacije, nato je zadnji dan tega roka, tj. 10. 12. 2024, predlagala podaljšanje tega roka, sodišče prve stopnje pa je temu predlogu ugodilo. S (tipskim) sklepom z dne 16. 12. 2024 je sklenilo, da se rok za predložitev izpisa podaljša za 15 dni. V tem sklepu sicer res ni navedlo, od kdaj naprej teče ta rok oziroma datuma, kdaj se izteče, vendar pa glede na jezikovno razlago navedene določbe in ustaljeno sodno prakso ni mogoče razumeti podaljšanja roka kot določitve novega roka s strani sodišča. ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Pravilno je stališče, da se ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok. Toženka se tako neutemeljeno zavzema za to, da bi se ji v primeru prošnje za podaljšanje že prej podaljšanega roka s sklepom sodišča določil novi rok, ki bi začel teči šele dan po vročitvi sklepa o podaljšanju. Tudi v določbi drugega odstavka 111. člena ZDR ni podlage za takšno zavzemanje, saj se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. V konkretnem primeru to pomeni, da se v rok 15 dni, ki je določen po dnevih, ne všteva dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, to je dan, ko se je stari rok iztekel, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan po izteku starega roka. To pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 111. člena ZPP in sklepom sodišča prve stopnje z dne 16. 12. 2024 dodatnih 15 dni roka začelo teči 11. 12. 2024 in se je rok skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel 27. 12. 2024. Do tega datuma bi toženka morala predlagati novo podaljšanje roka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je treba novi predlog za podaljšanje roka za predložitev izpisa z dne 31. 12. 2024 zavreči kot prepozen. Tudi sicer se skladno z drugim odstavkom 110. člena ZPP rok podaljša le, če so za to opravičeni razlogi, česar toženka z golim pojasnilom, da še pridobiva nadaljnje zahtevane podatke, ni izkazala.

6.V 110. členu ZPP je urejena situacija, ko sodišče določi rok, ki ni določen z zakonom (sodni rok), tega pa lahko na pravočasno podani predlog stranke tudi podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, je toženka predlagala (novo) podaljšanje roka po tem, ko se je rok že iztekel. Toženki je bil na naroku 25. 11. 2024 dopuščen rok 15 dni za predložitev dokumentacije, nato je zadnji dan tega roka, tj. 10. 12. 2024, predlagala podaljšanje tega roka, sodišče prve stopnje pa je temu predlogu ugodilo. S (tipskim) sklepom z dne 16. 12. 2024 je sklenilo, da se rok za predložitev izpisa podaljša za 15 dni. V tem sklepu sicer res ni navedlo, od kdaj naprej teče ta rok oziroma datuma, kdaj se izteče, vendar pa glede na jezikovno razlago navedene določbe in ustaljeno sodno prakso ni mogoče razumeti podaljšanja roka kot določitve novega roka s strani sodišča. ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Pravilno je stališče, da se ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.

7.Toženka zmotno šteje, da je bila s tem, da se 15-dnevno podaljšanje roka začne nemudoma po poteku prejšnjega roka, prikrajšana za 6 dni roka, ker se je s podaljšanjem seznanila z zakasnitvijo. Skladno z ustaljeno sodno prakso je morala računati s tem, da bo podaljšanje roka začelo teči nemudoma po izteku prejšnjega, tudi sicer pa bi v navedenem času lahko pridobivala zadevne izpise in ji ni bilo treba čakati na sklep sodišča.

Toženka se tako neutemeljeno zavzema za to, da bi se ji v primeru prošnje za podaljšanje že prej podaljšanega roka s sklepom sodišča določil novi rok, ki bi začel teči šele dan po vročitvi sklepa o podaljšanju. Tudi v določbi drugega odstavka 111. člena ZDR ni podlage za takšno zavzemanje, saj se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. V konkretnem primeru to pomeni, da se v rok 15 dni, ki je določen po dnevih, ne všteva dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, to je dan, ko se je stari rok iztekel, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan po izteku starega roka. To pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 111. člena ZPP in sklepom sodišča prve stopnje z dne 16. 12. 2024 dodatnih 15 dni roka začelo teči 11. 12. 2024 in se je rok skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel 27. 12. 2024. Do tega datuma bi toženka morala predlagati novo podaljšanje roka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je treba novi predlog za podaljšanje roka za predložitev izpisa z dne 31. 12. 2024 zavreči kot prepozen. Tudi sicer se skladno z drugim odstavkom 110. člena ZPP rok podaljša le, če so za to opravičeni razlogi, česar toženka z golim pojasnilom, da še pridobiva nadaljnje zahtevane podatke, ni izkazala.

8.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

7.Toženka zmotno šteje, da je bila s tem, da se 15-dnevno podaljšanje roka začne nemudoma po poteku prejšnjega roka, prikrajšana za 6 dni roka, ker se je s podaljšanjem seznanila z zakasnitvijo. Skladno z ustaljeno sodno prakso je morala računati s tem, da bo podaljšanje roka začelo teči nemudoma po izteku prejšnjega, tudi sicer pa bi v navedenem času lahko pridobivala zadevne izpise in ji ni bilo treba čakati na sklep sodišča.

9.Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

9.Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1.

10.Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1.

-------------------------------

1Galič A., v komentarju k 110. členu ZPP v: Ude in drugi, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, 2005, 1. knjiga, stran 457.

-------------------------------

1Galič A., v komentarju k 110. členu ZPP v: Ude in drugi, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, 2005, 1. knjiga, stran 457.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9

Pridruženi dokumenti:*

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.