Jedro

Pogoji za dopustitev revizije po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej družinskopravni zadevi je moralo sodišče urediti razmerja staršev, ki ne živita skupaj, do njunega skupnega otroka, mladoletnega A. A., roj. ... 2017. 2. Sina je zaupalo v varstvo in vzgojo materi, vendar pa je stike nato uredilo tako, da je otrok pol časa pri materi in pol časa pri očetu. To velja tako v običajnem delu leta, ko je otrok en teden pri enem in drug teden pri drugem, kakor med prazniki in počitnicami. Sodišče je podrobneje določilo, kako in kdaj potekajo predaje otroka. S 3. točko izreka je sodišče prve stopnje odločilo tudi o preživnini in sicer je očetu naložilo, da za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe plačuje mesečno preživnino v znesku 300,00 EUR od izdaje sodbe dalje pa v znesku 170,00 EUR.

3. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank ter obe zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije tožnik (oče). Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: – Ali na takšen način izdelano izvedensko mnenje klinične psihologije, ki ni narejeno v skladu z mednarodno uveljavljenimi in zgoraj opisanimi objektivnimi standardi, kriteriji in metodami, lahko predstavlja podlago sodišču za odločitev o tem, pri katerem od staršev bodo bolje varovane koristi otroka? – Ali je takšno izvedensko mnenje predlagatelj sploh lahko preveril z vidika možnosti kritike in izbire uporabe metod, ki jih je sodna izvedenka uporabila pri svojem delu? – Ali nezmožnost predlagatelja seznaniti se z vso dokumentacijo in metodami, ki jih je izvedenka uporabila za svoje mnenje, predstavlja kršitev pravice tožnika do seznanitve z vsemi dejstvi in dokazi pomembnimi za odločitev o njegovi pravici v postopku in kršitev pravice izjaviti se o vseh dejstvih in dokazih pomembnih za odločitev? – Ali pomeni „drugačen način prispevanja matere – tožene stranke“ glede mesečnih potreb mladoletnega A. A. do odnosu to tožnika diskriminacijo in neenakost strank v postopku, saj tožniku takšen drugačen način prispevanja ni omogočen, kljub dejstvu, da bo otrok pravdnih strank preživel pri vsakem od staršev polovico časa, kar predstavlja de facto skupno skrbništvo in, da imata oba starša približno enake prihodke in s tem enake zmožnosti prispevati za preživljanje mladoletnega A. A.?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).