Jedro

Sodnik za mladoletnike ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo poda državni tožilec v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka, temveč le na opis dejanja. Nestrinjanje sodnika za mladoletnike s pravno opredelitvijo dejanja v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka zato ni razlog, o katerem bi odločal senat za mladoletnike višjega sodišča v smislu določbe prvega odstavka 468. člena ZKP.

Izrek

Nestrinjanje sodnika za mladoletnike z zahtevo za pripravljalni postopek državnega tožilca se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu je 11. 4. 2017 na Okrožno sodišče v Novem mestu zoper starejšega mladoletnika A. A. vložilo zahtevo za pripravljalni postopek zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 2. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, ki jo je na poziv sodišča tudi dopolnilo dne 21. 4. 2017. Sodnik za mladoletnike se ne strinja s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, ki je predmet zahteve za pripravljalni postopek, zato zahteva, naj o uvedbi pripravljalnega postopka odloči senat za mladoletnike višjega sodišča, skladno z določbo prvega odstavka 468. člena ZKP. Glede na opis dejanja in sicer, da vrednost vzetih tujih premičnih stvari ne presega 500,00 EUR ter da sta se mladoletnika nedvomno zavedala, da gre za stvar majhne vrednosti (cene v prodajalni so označene) in da sta si takšno stvar tudi hotela prilastiti, sicer bi si v prodajalni, v kateri so na prodaj tudi stvari z višjo vrednostjo, prilastila kaj drugega, vrednejšega, ocenjuje, da je pravilna pravna opredelitev dejanja po drugem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po 2. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. 2. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da v postopku proti mladoletniku ni preiskave. Namesto preiskave je pripravljalni postopek, ki pa je, v nasprotju s preiskavo, obvezna faza kazenskega postopka, saj državni tožilec ne more na podlagi ovadbe predlagati, naj se mladoletnika kaznuje ali mu izreče vzgojni ukrep. V pripravljalnem postopku se smiselno in subsidiarno uporabljajo določbe o preiskavi. Če se sodnik za mladoletnike strinja z zahtevo državnega tožilca za uvedbo pripravljalnega postopka, ne izda o tem formalne odločbe (sklepa), temveč začne opravljati posamezna procesna dejanja. S tem se šteje, da je proti mladoletniku kazenski postopek kot sodni postopek uveden. Mladoletnik se zoper uvedbo pripravljalnega postopka ne more pritožiti, ker ni sklepa sodnika za mladoletnike, sicer pa je pritožba izključena tudi, če je postopek uveden s sklepom senata za mladoletnike (drugi odstavek 467. člena ZKP). Če se sodnik za mladoletnike z zahtevo državnega tožilca za uvedbo pripravljalnega postopka ne strinja, odloči o tem nestrinjanju senat za mladoletnike višjega sodišča (tako Zakon o kazenskem postopku s komentarjem mag. Štefana Horvata, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 995 in 996).

3. Upoštevaje, da se za pripravljalni postopek smiselno in subsidiarno uporabljajo določbe o preiskavi ter novejšo sodno prakso, da je tudi preiskovalni sodnik "sodišče" v smislu ZKP, ki je vezano samo na opis dejanja, nikoli pa na tožilčevo pravno opredelitev, je ugotoviti, da tudi sodnik za mladoletnike ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo poda državni tožilec v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka, temveč le na opis dejanja. Nestrinjanje sodnika za mladoletnike s pravno opredelitvijo dejanja v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka torej ni razlog, o katerem bi odločal senat za mladoletnike višjega sodišča v smislu že omenjene določbe prvega odstavka 468. člena ZKP.

4. Kot izhaja iz pojasnil sodnika za mladoletnike, njegovo nestrinjanje s tožilčevo pravno opredelitvijo ni posledica njegovega nestrinjanja glede utemeljenosti suma, temveč po njegovi oceni drugačna pravna opredelitev izhaja že iz samega opisa dejanja, kot ga je navedel tožilec. V obravnavanem primeru bi torej sodnik za mladoletnike lahko pričel opravljati posamezna procesna dejanja, čeprav je ocenil, da sam opis dejanja ponuja drugačno pravno presojo, kot jo je podal državni tožilec.

5. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje nestrinjanje sodnika za mladoletnike z uvedbo pripravljalnega postopka državnega tožilca zavrnilo.