Jedro

Nobene ovire ni, da tožeča stranka kot organizacija za posredovanje dela študentov in dijakov obračuna in izstavi delodajalcu račun za delo skupaj z dajatvami, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki. Materialno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je K. edina materialno pravno upravičena od tožene stranke terjati plačilo, ker je ona tista, ki je opravila delo pri toženi stranki.

Tožeča stranka je za opravljeno storitev posredovanja upravičena oziroma dolžna toženi stranki obračunati koncesijsko dajatev, ne glede na to, ali je K. za opravljeno delo že prejela plačilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33954/2011 z dne 17. 3. 2011 v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo v plačilo 65,92 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da tožeča stranka na podlagi koncesijske pogodbe z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije opravlja dejavnost agencije za izvajanje dejavnosti posredovanja dela, ki vključuje tudi začasna in občasna dela dijakov in študentov. Med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno, da je tožeča stranka na podlagi napotnice št. 67605/10 z dne 30. 11. 2010 k toženi stranki napotila na delo študentko K., ki je pri toženi stranki opravila 67 ur dela po dogovorjeni urni postavki 4,00 EUR/uro, kar je tožena stranka potrdila s podpisom in izpolnitvijo izdane napotnice in da je tožeča stranka toženi stranki izstavila račun za njeno delo, skupaj z dajatvami, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki (račun št. 60633/10 z dne 2. 12. 2010). Pravilnosti izdanega računa tožena stranka ni ugovarjala.

6. Nobene ovire ni, da tožeča stranka kot organizacija za posredovanje dela študentov in dijakov obračuna in izstavi delodajalcu račun za delo skupaj z dajatvami, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki. Materialno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je K. edina materialno pravno upravičena od tožene stranke terjati plačilo, ker je ona tista, ki je opravila delo pri toženi stranki. Opravljeno delo ni edini element, ki po določbah obligacijskega prava opredeljuje aktivno legitimacijo tožeče stranke za uveljavljanje zahtevka za plačilo. Kot že samo navaja sodišče prve stopnje, bi lahko tožeča stranka pridobila aktivno legitimacijo za uveljavljanja zahtevka za plačilo dela, ki ga je opravila K., na različne načine (regres zaradi plačila, prenos terjatve), poleg tega pa še na kakšni drugi pravni podlagi.

7. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi odsotnosti trditev v smeri utemeljitve pridobljenega upravičenja uveljavljati zahtevek po računu, je sodišče prve stopnje oprlo na zmotno ugotovitev, da je tožeča stranka ni z ničemer izkazala. Tožeča stranka je trdila, da K. pričakuje pravno ukrepanje tožeče stranke in v ta namen predlagala njeno zaslišanje. Sodišče prve stopnje bi zato glede nosilnega razloga za odločitev v zadevi K. moralo zaslišati kot pričo, da ugotovi resničnost trditev tožeče stranke o njeni volji. Če bi se ta potrdila, bi moralo oceniti, ali podana izjava predstavlja pravno veljavno pooblastilo tožeči stranki, da uveljavlja pri delodajalcu njeno terjatev.

8. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka upravičena obračunati koncesijske dajatve šele po izvršenem plačilu K.. Po veljavni ureditvi (ZZZPB (1), ZDKDPŠ (2) in ZUJF (3)) je tožeča stranka dolžna na fakturi, ki je izdana za opravljeno storitev, obračunati tudi koncesijsko dajatev. Storitev posredovanja dela obsega iskanje, izbiro in nameščanje oseb ter delo v zvezi z njihovim zaposlovanjem za potencialne delodajalce in delojemalce (drugi odstavek 5. člena ZZZPB ter prvi in drugi odstavek 3. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (4)). Tožeča stranka je torej za opravljeno storitev posredovanja upravičena oziroma dolžna toženi stranki obračunati koncesijsko dajatev, ne glede na to, ali je K. za opravljeno delo že prejela plačilo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP (5)). V novem sojenju naj sodišče opravi narok in zasliši K. kot pričo, nato pa upoštevaje zgoraj navedena izhodišča ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/1991 in nasl.).

(2) Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Ur. l. RS, št. 79/2003 in nasl.).

(3) Zakon o uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012 in nasl.).

(4) Ur. l. RS, št. 139/2006 in nasl. (5) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).