Jedro

Iz sedmega odstavka 616. člena ZGD-1 izhaja, da z vpisom novoustanovljene družbe prenehajo obstajati družbe, ki so se spojile. Pri tem se glede pravnih učnikov smiselno uporablja tudi 591. člena ZGD-1. Pravne posledice pripojitve (spojitve) določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve (spojitve) v sodni register. Ena od teh je tudi prenehanje prevzete družbe oziroma v obravnavanem primeru prevzetih zavodov. Vpis spojitve ima konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu spojitve in posledično vpisu na novoustanovljenega (prevzemnega) zavoda ter hkratnem izbrisu spojenih (prevzetih) zavodov iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice spojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu spojitve in sklepa o izbrisu prevzetih zavodov iz sodnega registra. ZGD-1 v primeru materialnega statusnega preoblikovanja v 598. členu namreč izrecno določa, da po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1. Določba o konvalidaciji se smiselno uporablja tudi za spojitev zavodov. Z vpisom novega, prevzemnega zavoda v sodni register, sta zavoda, ki sta se spojila (prevzeta zavoda) prenehala obstajati. Vzpostavitev v prejšnje stanje oziroma ponovna vzpostavitev pravne osebnosti zavoda, ni mogoča, kar pravno učinkuje od trenutka vpisov v sodni register. Tudi iz prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da ponovna vzpostavitev pravne osebnosti družbe - smiselno enako pa velja to tudi za zavode - ni mogoča.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Predlagatelj sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanimi sklepi odločilo: - da se s sklepom Srg 2023/5313 z dne 13. 2. 2023 v sodni register vpiše nov subjekt matična številka: 9322981000, davčna številka: 25004603, datum ustanovitve: 21. 1. 2023, firma: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, skrajšana firma: MuZXXI, sedež: Ljubljana, poslovni naslov: Ljubljana, Celovška cesta 023, 100 Ljubljana, pravnoorganizacijska oblika: Javni zavod, ustanovitelj: Republika Slovenija, zastopnik: A. A., ki zastopa javni zavod z omejitvijo kot vršilec dolžnosti direktorja, pod rubriko „razno“ pa je navedeno, da je bil javni zavod ustanovljen zaradi spojitve javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije, matična številka 5052084000 in javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve, matična številka 8931003000, na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Uradni list RS, št. 7/2023 z dne 20. 1. 2023), ki je hkrati sklep o spojitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije in javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve; - da se s sklepom Srg 2023/5314 z dne 13. 2. 2023 iz sodnega registra izbriše subjekt vpisa Muzej slovenske osamosvojitve, matična številka 8931003000 (zaradi spojitve javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije, matična številka 5052084000, in javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve, matična številka 8931003000, v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, matična številka 9322981000, na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Uradni list RS, št. 7/2023 z dne 20. 1. 2023), ki je hkrati sklep o spojitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije in javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve); ter - da se s sklepom Srg 2023/5315 z dne 13. 2. 2023 iz sodnega registra izbriše subjekt vpisa Muzeja novejše zgodovine Slovenije, matična številka 5052084000 (zaradi spojitve javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije, matična številka 5052084000 in javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve, matična številka 8931003000, v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, matična številka 9322981000, na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Uradni list RS, št. 7/2023 z dne 20. 1. 2023), ki je hkrati sklep o spojitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije in javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve).

_Opredelitev pravnega sredstva_

2. V zvezi s tako izdanimi sklepi sta Muzej novejše zgodovine Slovenije in B. B. vložila tožbo na ničnost vpisov v sodni register podredno pritožbo.

3. Pravno sredstvo udeleženca ali drugega, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes zoper sklep, s katerim registrsko sodišče v registrskem postopku (kot je tudi predmetni) odloči o vpisu v sodni register, je pritožba (prvi odstavek 36. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg). V 41. do 42. členu ZSReg so opredeljena le splošna pravila o uveljavljanju ničnosti vpisa v sodni register, kar je potrebno uveljaviti s tožbo v pravdnem postopku po pravilih Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Registrski postopek namreč ni pravdni postopek (ki se začne s tožbo; 179. člen ZPP), temveč ima značilnosti nepravdnega postopka (ki se začne na predlog; prvi odstavek 9. člena ZSReg v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

4. Višje sodišče je ne glede na to, da sta vložnika pravnega sredstva v uvodu navedla, da vlagata tožbo na ničnost vpisov v sodni register, pritožbo pa le podredno, pritožbo vzelo v obravnavo. Iz same vsebine pravnega sredstva namreč izhaja, da se pritožba dejansko vlaga poleg tožbe in ne le podredno. Ker je postopek za vpis v sodni register (skladno z določbo prvega odstavka 13. člena ZSReg) hiter, pa bi bilo tudi v nasprotju z namenom te določbe, da bi z odločanjem o pritožbi zoper vpis v sodni register odlašali do morebitne odločitve o tožbi na ničnost vpisov v sodni register.

_Pritožbeni predlog_

5. Pritožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Pritožbenemu sodišču predlagata, da vse izpodbijane sklepe spremeni tako, da (i) zavrne vpis subjekta Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (in s tem povezanih podatkov) v sodni register, (ii) zavrne izbris subjekta Muzej slovenske osamosvojitve (in vpis s tem povezanih podatkov) iz sodnega registra (in ponovno vzpostavi vpis tega subjekta v sodnem registru), in (iii) zavrne izbris subjekta Muzej novejše zgodovine Slovenije (in vpis s tem povezanih podatkov) iz sodnega registra (in ponovno vzpostavi vpis tega subjekta v sodnem registru), z vsem navedenim pa tako zavrne tudi vpis spojitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve v sodni register. Podredno pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijane sklepe v celoti razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v nov postopek.

6. Na pritožbo je kot predlagatelj postopka odgovoril subjekt vpisa Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V odgovoru na pritožbo se zavzema za zavrženje oziroma zavrnitev tako tožbe kot pritožbe kot nedovoljene oziroma neutemeljene. Zahteva povračilo stroškov, ki so specificirani na vlogi.

_K odločitvi o pritožbi_

7. Pritožba ni dovoljena.

8. Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg). Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Pri tem je lahko kot stranka postopka vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg ter prvi odstavek 36. člena ZSReg). Gre za sposobnost biti stranka, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti (80. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg ter prvi odstavek 36. člena ZSReg). Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju, ki ustreza pravni sposobnosti materialnega prava.

9. Z izbrisom iz sodnega registra je prva pritožnica prenehala obstajati, kar pomeni, da je s tem izgubila sposobnost biti stranka še preden je vložila pritožbo. Podrobneje bo razlog za navedeno pritožbeno sodišče pojasnilo v nadaljevanju. Pritožba je zato v delu, ki se nanaša na prvo pritožnico, nedovoljena že iz tega razloga in jo je kot tako potrebno zavreči, saj jo je vložila oseba, ki niti nima sposobnosti biti stranka, pomanjkanja procesne sposobnosti pa se ne da odpraviti (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg ter prvi odstavek 36. člena ZSReg).

10. Nadalje pritožbeno sodišče zaključuje tudi naslednje. Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg ter prvi odstavek 36. člena ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da bo ugoditev pritožbi pomenila za vlagatelja pravnega sredstva določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. 11. Pritožnika skušata s pritožbo doseči vzpostavitev prejšnjega registrskega stanja, kar je primarni interes obeh pritožnikov, ki predlagata zavrnitev vpisa novega subjekta Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter ponoven vpis izbrisanih subjektov Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve. Vendar pa takega učinka pritožnika s pritožbo ne moreta doseči zaradi materialno pravnih določb, ki jih pritožbeno sodišče pojasnjuje v nadaljevanju.

12. Subjekti, na katere se nanašajo izpodbijani sklepi, so javni zavodi. Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada RS) je s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Uradni list RS, št. 7/2023 z dne 20. 1. 2023) ustanovila javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kot pravnega naslednika javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije in javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve, saj je navedena dva javna zavoda (Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve) z istim sklepom spojila v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Z izpodbijanimi sklepi je registrsko sodišče na podlagi citiranega sklepa Vlade RS vpisalo nov subjekt vpisa Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (prevzemni zavod) ter izbrisalo obstoječa subjekta Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve (prevzeta zavoda).

13. Iz prvega odstavka 51. člena Zakona o zavodih (ZZ) izhaja, da lahko ustanovitelj odloči, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov. Iz prvega odstavka 54. člena ZZ nadalje izhaja, da zavod (med drugim) preneha, če se spoji z drugim zavodom. Ob tem pa ZZ ne ureja načina izvedbe statusnega preoblikovanja niti glede pogojev niti glede postopka. Gre torej za pravno praznino, za katero sta si sodna praksa in pravna teorija enotni, da jo je mogoče na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih (ZS) zapolniti s smiselno uporabo temeljnih pravil o enakih vrstah materialnih statusnih preoblikovanj, ki so urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), kot edinem predpisu, ki to materijo ureja.1

14. Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru zato smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo (639. člen ZGD-1). Iz drugega odstavka 618. člena ZGD-1 (ki na splošno ureja združitev družb z omejeno odgovornostjo) nadalje izhaja, da se za združitev kapitalskih družb, pri kateri so udeležene tudi družbe z omejeno odgovornostjo, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o združitvi delniških družb, če v zakonu ni drugače določeno. Iz določb, ki urejajo združitev delniških družb in se smiselno uporabljajo tudi pri združitvah zavodov izhaja sledeče. Združitev se izvede s pripojitvijo ali spojitvijo, pri čemer se pripojitev opravi s prenosom celotnega premoženja prevzete družbe na prevzemno družbo, spojitev pa se opravi z ustanovitvijo nove prevzemne družbe, na katero se prenese celotno premoženje prevzete družbe (prvi, drugi in tretji odstavek 580. člena ZGD-1). Pri tem se za spojitev smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pripojitev, novoustanovljena družba velja za prevzemno (prvi odstavek 616. člena ZGD-1). Že iz sedmega odstavka 616. člena ZGD-1 izhaja, da z vpisom novoustanovljene družbe prenehajo obstajati družbe, ki so se spojile. Poseben izbris družb, ki so se spojile, ni potreben. Pri tem se glede pravnih učnikov smiselno uporablja tudi 591. člena ZGD-1. Pravne posledice pripojitve (spojitve), določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve (spojitve) v sodni register. Ena od teh je tudi prenehanje prevzete družbe oziroma v obravnavanem primeru prevzetih zavodov.

15. Vpis spojitve ima (enako kot vpis pripojitve) konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu spojitve in posledično vpisu na novoustanovljenega (prevzemnega) zavoda ter hkratnem izbrisu spojenih (prevzetih) zavodov iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice spojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu spojitve in sklepa o izbrisu prevzetih zavodov iz sodnega registra. ZGD-1 v primeru materialnega statusnega preoblikovanja v 598. členu namreč izrecno določa, da po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1.2 Določba o konvalidaciji se smiselno uporablja tudi za spojitev zavodov, zato velja enako tudi v obravnavanem primeru.

16. Kot je bilo prav tako že pojasnjeno in obrazloženo, je ena od pravnih posledic vpisa spojitve po sedmem odstavku 616. člena ZGD-1 tudi prenehanje družb, ki so se spojile, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu spojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu spojenih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa spojitve enak datumu izbrisa spojenih družb iz sodnega registra. Enako velja v primeru spojitve zavodov. Z vpisom novega, prevzemnega zavoda v sodni register, sta zavoda, ki sta se spojila (prevzeta zavoda) prenehala obstajati. Vzpostavitev v prejšnje stanje oziroma ponovna vzpostavitev pravne osebnosti zavoda, ni mogoča, kar pravno učinkuje od trenutka vpisov v sodni register. Tudi iz prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da ponovna vzpostavitev pravne osebnosti družbe – smiselno enako pa velja to tudi za zavode - ni mogoča.3

17. Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijane sklepe, saj z njo ne moreta doseči učnikov, ki jih želita. S tem pa je pojasnjen tudi razlog, da prva pritožnica od trenutka vpisa novega zavoda ter njenega izbrisa iz sodnega registra, nima več sposobnosti biti stranka. Po vpisu v sodni register namreč ni dopustno povratno vzpostavljanje stanja, ki je obstajalo pred vpisom. Kolesja časa ni mogoče zavrteti v nasprotno smer, na normativni ravni pa je navedeno načelo izpeljano v pravilu materialnega prava, da sklep, ki je bil podlaga konkretni izbrani obliki statusnega preoblikovanja (spojitev), ko je enkrat vpisan v sodni register, kljub morebitnim pomanjkljivostim, ki bi sicer lahko vplivale na njegovo veljavnost, konvalidira (598. člen ZGD-1). Dejstvo vpisa v sodni register je pri materialnih statusnih preoblikovanjih tako, da se pro futuru ustalijo pravne posledice, ki so nastale z vpisom, naknadno odpravljanje teh posledic pa ni dopustno.4

18. Poleg tega drugi pritožnik kot bivši zakoniti zastopnik (direktor) spojenih zavodov ne more v postopku uveljavljati varstva svojih pravic iz naslova prenehanja mandata, saj ima za to na voljo druga pravna sredstev. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da je mandat drugemu pritožniku prenehal iz razloga prenehanja samega subjekta (prvi odstavek 35. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ur. l. RS, št. 7/23; list. 3 do 20 v spisu) in ne iz razloga razrešitve skladno z 10. členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 60/03, 8/09 in 7/23).

19. Iz opisanih kompleksnih pravnih posledic vpisa spojitve zavodov vzpostavitev prejšnjega stanja, kakršno je bilo pred izdajo izpodbijanih sklepov, ni več mogoča. Ker učinkov pritožbe, kot jo želita pritožnika v tem pritožbenem postopku, ni mogoče doseči, pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo.

20. Pritožbeno sodišče je njuno pritožbo zato kot nedopustno zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg), ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.

21. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo predlagatelja (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije) temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg skladno s katerim, vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.

1 Prim. sklep VSL IV Cpg 584/2020; tako tudi Darja Novak Krajšek, Zavodi in posebnosti nekaterih drugih pravnih oseb, ki se vpisujejo v sodni register, Pravosodni bilten št. 2/2014, str. 285. 2 Prim. sklep VSL IV Cpg 1276/2011. 3 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS O-I-280/06, Up-715/06, Up-729/06, 5. točka obrazložitve. 4 Dr. S. Prelič, Uveljavljanje ničnosti združitve in delitve po vpisu v sodni register, Pravna praksa, št. 42/2005, str. 6-8.