Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je prodajalec, ki je avtomehanik, vedel, da je odmična gred prodanega motorja dotrajana, lahko kupec uveljavlja znižanje kupnine tudi po preteku 8-dnevnega roka za obvestitev prodajalca o taki napaki.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora toženec tožniku plačati 2.200,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju, ki velja na dan plačila, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.2.1992 dalje do plačila, kakor tudi pravdne stroške v znesku 60.600,00 SIT z zakonitimi obrestmi od izdaje sodbe. Presežek zahtevka (do 2.450,00 DEM v SIT) je zavrnilo. Prišlo je nameč do zaključka, da je toženec zaradi preteka 8-dnevnega subjektivnega roka iz 482. člena ZOR izgubil vsako pravico uveljavljanja znižanja kupnine zaradi eventuelno obstoječe skrite napake.
Toženec se proti sodbi pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga njeno razveljavitev. Napačna je ugotovitev, da je zamudil rok za obvestitev tožnika o napaki.
Takoj naslednji dan po okvari, še pred popravilom motorja, je namreč odšel k tožniku in ogorčen zahteval, da mu stroške popravila odšteje od njegove obveznosti po menjalni pogodbi z dne 6.6.1991. Temu razgovoru je prisostvoval tudi M.G. iz Novega mesta, ki bo lahko potrdil, da je toženec tožniku obenem predložil še račun za stroške popravila. Dejansko motor tudi ni imel lastnosti, ki so potrebne za normalno rabo, kar je toženec ugotovil na prvi daljši vožnji dva dni po nakupu. Tožniku kot avtomehaniku, ki je motor sam popravljal, je bila uveljavljana stvarna napaka nedvomno znana, zato toženec v nobenem primeru v smislu določila 485. člena ZOR ni izgubil pravice uveljavljati znižanje cene. V zvezi s tem predlaga zaslišanje izvedenca avtomehanične stroke. Pritožba še opozarja na pomanjkljivost izreka sodbe, v katerem ni opredeljena banka, katere srednji tečaj je merodajen za izračun tolarske protivrednosti.
Pritožba je utemeljena.
Zaključki prvostopnega sodišča so po oceni pritožbenega sodišča preuranjeni. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank o bistvenih okoliščinah tako pri njunem zaslišanju kot njunem soočenju, bi k večji prepričljivosti ene ali druge strani nedvomno lahko pripomoglo še zaslišanje priče M.G., glede katerega je prvo sodišče toženčev predlog zavrnilo. Izpodbijano sodbo je bilo torej treba razveljaviti (3. odst. 370. člena ZPP), da bo prvo sodišče v ponovljenem postopku to pričo zaslišalo, po potrebi pa še izvedenca avtomehanske stroke zaradi preveritve okoliščin v smislu 485. člena ZOR. Šele tako se bo lahko zanesljivo prepričalo, ali je toženec res izgubil pravico uveljavljanja znižanja cene (2. točka 1. odst. 488. člena ZOR) bodisi v smislu določil 482. člena ZOR ali 485. člena ZOR, ali ne. V vsakem primeru bo pri ponovnem odločanju sodišče moralo v izreku sodbe navesti banko, katere tečaj naj se za določitev tolarske protivrednosti iztoževanega zneska upošteva.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP.