Jedro

Ker je tožničin odvetnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal tožnico na podlagi ZBPP, mora pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP po uradni dolžnosti odločiti o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih mora toženka namesto tožnici povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, - da se II. točka glasi: "Tožena stranka zavarovalnica je dolžna plačati tožeči stranki D. K. znesek 6.378,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2014 do plačila.", - da se IV. točka glasi: "Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti 1.637,96 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100-6370421877 s sklicem 00800370 19682014 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 1968/2014), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka, do plačila."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti 215,19 EUR pritožbenih stroškov tožeče stranke v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100-6370421877 s sklicem 00800370 31922016 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 3192/2016), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati odškodnino v znesku 3.978,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2014 dalje (II. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka v višini 1.162,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Tožnica se pritožuje zoper III. in IV. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Iz naslova odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenem zahteva še 3.000,00 EUR. Navaja, da v 39. točki obrazložitve sodišče ni popolnoma povzelo tožničinih navedb. Spregledalo je, da je tožnica izpovedala, da ima še sedaj bolečine, včasih srednje, včasih tudi hude. Ni dovolj upoštevalo dejstva, da je bilo zaradi zdravstvenih težav njeno doživljanje bolečin potencirano.

Iz naslova odškodnine za strah zahteva še 800,00 EUR odškodnine. Ne strinja se z zavrnitvijo zahtevka za primarni strah. Primarni strah ni trajal le nekaj sekund. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja zaključek o nekajsekundnem primarnem strahu. Izvedenec je ugotovil, da je trpela srednje intenziven primarni strah. Izpovedala je, da v času škodnega dogodka ni vedela kje je, da je bila tema pred očmi, da so ji ušesa gorela, da so bila ušesa vsa rdeča in da ji je v ušesih nabijalo tristo na uro od bolečin in strahu. Čeprav je po škodnem dogodku odšla domov, je trpela silovit primarni strah. Poleg tega pa je trpela tudi intenziven sekundarni strah. Njene zdravstvene težave so strah potencirale.

Ne strinja se s stroškovno odločitvijo. Sodišče je napačno izračunalo uspeh pravdnih strank. Toženka je ugovarjala temelju in višini tožbenega zahtevka, tožnica pa je po temelju v celoti uspela. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženka ni podala odgovora na tožničino pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnica zahteva od toženke odškodnino za nepremoženjsko škodo na podlagi 179. člena OZ. V pritožbenem postopku je sporna višina odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu. Za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo 3.000,00 EUR (s pritožbo zahteva še 3.000,00 EUR), za strah pa 800,00 EUR (s pritožbo zahteva še 800,00 EUR).1

6. Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.2 Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Denarno ovrednotenje posameznikove prizadetosti zaradi posledic škodnega dogodka ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi preprečuje, da bi šla odškodnina na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo.

O odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem

7. V izpodbijani sodbi je na podlagi mnenja sodnega izvedenca dr. A.B., dr. med (v nadaljevanju izvedensko mnenje) ugotovljeno, da je tožnica (rojena v letu 1954) v obravnavanem škodnem dogodku3 utrpela zlom baze 5. stopalnice desno in zvin desnega gležnja. Po poškodbi se je razvil blag kompleksni regionalni bolečinski sindrom, ki je ob fizioterapijah v URI S. do konca zdravljenja izzvenel. Tožnica je trpela hude bolečine 10 dni, stalne bolečine srednje intenzivnosti 1 mesec, bolečine manjše intenzivnosti pa so trajale še 14 dni po končanem zdravljenju, ki je bilo zaključeno 23. 10. 2013. Izvedenec je pri presoji intenzivnosti bolečin upošteval dejstvo, da je tožnica zaradi razširjenega kroničnega bolečinskega sindroma (fibromialgija) in anksiozno depresivne motnje občutila bolečine huje in dalj časa, kot bi jih občutila zdrava oseba. Med nevšečnostmi med zdravljenjem je sodišče upoštevalo, da je tožnico 6 tednov čez dan in ponoči oviral nehodilni in nato hodilni dokolenski mavec, da je 10 tednov uporabljala bergle, da prve tri tedne poškodovane noge ni smela obremeniti, da si je 6 tednov dnevno morala v kožo trebuha injicirati zdravila za preprečevanje tromboze, da je bila 4-krat pri travmatologu, da je bila 4-krat pri izbrani zdravnici, da je bila 4-krat pri fiziatrinji, da je bila 10-krat na fizioterapiji in da je čakala na preglede.

8. Pritožbeno sklicevanje na tožničino izpovedbo o nadaljnjem obstoju telesnih bolečin ni utemeljeno. Iz izvedenskega mnenja namreč ne izhaja ugotovitev, da tožnica še danes čuti telesne bolečine zaradi škodnega dogodka. Pritožbena navedba, da sodišče v 39. točki obrazložitve ni popolnoma povzelo tožničinih trditev in da je spregledalo tožničino izpovedbo, da ima še danes bolečine zaradi škodnega dogodka, ni utemeljena. V 39. točki obrazložitve je sodišče povzelo trditev in izpovedbo, da tožnica še danes čuti bolečine. Vendar pa tožnica te trditve v dokaznem postopku ni uspela dokazati.

9. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da je bilo zaradi tožničinih zdravstvenih težav njeno doživljanje bolečin potencirano. V odškodnini v višini 3.000,00 EUR (2,7 plač)4 se ne odraža dejstvo, da je tožnica zaradi zdravstvenih težav bolečine doživljala intenzivneje in dalj časa, kot bi jih sicer. V primerljivih škodnih dogodkih, kjer so oškodovanci bolečine trpeli manj intenzivneje in manj časa od tožnice, so oškodovanci iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prejeli odškodnino v višini 2,2 do 3,8 plač.5 Po prepričanju pritožbenega sodišča predstavlja v okoliščinah konkretnega primera glede na ugotovljen obseg telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 5.000,00 EUR (4,6 plač) pravično denarno odškodnino.6 Tožnica je torej upravičena še do 2.000,00 EUR odškodnine iz naslova nepremoženjske škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.

O odškodnini za strah

10. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnica izpovedala, da jo je bilo strah 1 mesec in pol, da ji je v kritičnem trenutku v ušesih nabijalo tristo na uro od bolečine in strahu ter da jo je bilo strah za izid zdravljenja. Izvedenec je ugotovil, (1) da je tožnica ob škodnem dogodku utrpela srednje intenziven primarni strah, (2) da je tožnica ob poškodbi mislila, da si je le zvila gleženj, (3) da je po škodnem dogodku odšla domov, (4) da bi tožnica takoj odšla k zdravniku, če bi bila zaradi poškodbe močno zaskrbljena, (5) da se je intenzivni sekundarni strah pojavil doma, ko ji je noga vedno bolj otekala in jo bolela, (6) da je bil sekundarni strah ob ugotovitvi diagnoze srednje intenziven ves čas imobilizacije, (7) da se je po odstranitvi mavca in ob poskusu normalnega obremenjevanja desne noge zaradi stopnjevanja bolečin in začetnega kompleksnega regionalnega bolečinskega sindroma pri tožnici pojavil intenziven sekundarni strah, (8) da je ta strah trajal en mesec in je ob uspešni fizioterapiji v naslednjem mesecu kot manj intenziven izzvenel. 11. Stališče izpodbijane sodbe je, da tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova primarnega strahu. To stališče temelji na argumentu, da je tožničin primarni strah trajal le nekaj sekund in da je bil srednje intenziven.

12. Pritožbeno utemeljevanje zaključka o obstoju silovitega primarnem strahu s sklicevanjem na tožničino izpovedbo nima podlage v izvedenskem mnenju. Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja materialnopravni zaključek o obstoju pravno priznanega primarnega strahu. Izvedenec je namreč ugotovil, da je bil tožničin strah ob škodnem dogodku srednje intenziven in da tožnica po škodnem dogodku ni odšla takoj k zdravniku. Ker je tožnica na prvem naroku za glavno obravnavo trdila, da je njen primarni strah trajal nekaj sekund,7 pritožbena navedba, da sodišče ni imelo podlage za zaključek o nekajsekundnem primarnem strahu, ni utemeljena.

13. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova sekundarnega strahu. V odškodnini v višini 800 EUR (0,7 plač) se ne odraža dejstvo, da je tožnica dalj časa trpela intenziven sekundarni strah.8 Po prepričanju pritožbenega sodišča predstavlja 1.200,00 EUR (1,1 plače) v okoliščinah konkretnega primera pravično denarno odškodnino. V prisojeni odškodnini se ustrezno odraža dejstvo, da je tožnica ves čas imobilizacije trpela srednje intenziven sekundarni strah in da je zaradi začetnega kompleksnega regionalnega bolečinskega sindroma več kot mesec dni trpela intenziven sekundarni strah. Prisojena denarna odškodnina je glede na ugotovljeno intenzivnost sekundarnega strahu ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo.9 Tožnica je iz naslova odškodnine za strah upravičena še do 400,00 EUR odškodnine.

Glede stroškovne odločitve

14. Odločitev o spremembi izpodbijane sodbe ima posledice tudi glede stroškovne odločitve (drugi odstavek 165. člena ZPP).

15. Utemeljena je pritožbena navedba o napačnem izračunu uspeha strank v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožnica pravilno opozarja, da bi moralo sodišče v konkretnem primeru, ko sta bila med pravdnima strankama sporna temelj in višina, uspeh strank izračunati ločeno "po temelju" in "po višini".10

16. Ker je tožničin odvetnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal tožnico na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), mora pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP11 po uradni dolžnosti odločiti o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP12, ki jih mora toženka namesto tožnici povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.13

17. Ker je bila tožnica oproščena obveznosti plačila sodnih taks, je moralo pritožbeno sodišče pri odločitvi o stroških upoštevati 15. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke.14

18. Odločitev o povrnitvi stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP. Tožnica je po višini uspela z 69 % tožbenega zahtevka15, medtem ko uspeh toženke znaša 31 %. Ker je v celoti uspela po temelju, znaša skupen uspeh tožnice približno 85 %, toženkin uspeh pa 15 %. Tožničini stroški znašajo: 405,00 EUR za plačilo sodne takse, 896,60 EUR za zastopanje pred sodiščem prve stopnje16 in strošek za plačilo izvedenca medicinske stroke v višini 628,94 EUR.17 Glede na 85 % uspeh znašajo njeni potrebni stroški 1.640,96 EUR. Toženkini potrebni stroški za postopek pred sodišče prve stopnje znašajo 20,00 EUR. Glede na 15 % uspeh znašajo njeni potrebni stroški 3,00 EUR. Po medsebojnem pobotanju dolgovanih pravdnih stroškov je toženka dolžna v roku 15 dni v proračun Republike Slovenije povrniti 1.637,96 EUR.

19. Zaradi zmotne uporabe 179. člena OZ je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 6.378,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2014 do plačila (prva alineje I. točke izreka). Zaradi zmotne uporabe drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP je ugodilo tudi pritožbi zoper stroškovno odločitev in izpodbijano sodbo v IV. točki izreka spremenilo tako, da je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti 1.637,96 EUR pravdnih stroškov v korist proračuna Republike Slovenije, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka (druga alineja I. točke izreka). V ostalem je po ugotovitvi, da niti pritožbeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podani, pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (II. točka izreka, 353. člen ZPP).

20. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in tretjim odstavkom 46. člena ZBPP. Čeprav je tožnica v pritožbenem postopku vrednost spornega predmeta ocenila na 4.569,88 EUR, iz vsebine pritožbe izhaja, da je dejanska vrednost spornega predmeta le 3.700,00 EUR. Tožnica je v pritožbenem postopku uspela s 64,8 %. Tožničini pritožbeni stroški znašajo: 225,00 EUR za takso za pritožbo in 107,09 EUR za sestavo ter vložitev pritožbe.18 Glede na uspeh znašajo tožničini potrebni stroški za pritožbeni postopek 215,19 EUR. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti 215,19 EUR pritožbenih stroškov tožeče stranke v korist proračuna Republike Slovenije, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. 1 Tožnica je s tožbo zahtevala 6.000,00 EUR odškodnine iz naslova telesih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter 1.500,00 EUR iz naslova strahu. Dejanska vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku znaša torej 3.700,00 EUR. 2 179. člen OZ. 3 Tožnica se je 19. 8. 2013 poškodovala pri padcu na avtobusni postaji. 4 Na dan izdaje sodbe (november 2016) je bila povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji 1.087,08 EUR. 5 Prim. II Ips 385/2003, II Ips 694/2005, II Ips 553/2007. 6 Prim. II Ips 680/2007. V navedeni zadevi je 64-letna upokojenka iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prejela odškodnino v višini 5 plač. Čeprav je utrpela hujšo poškodbo (prelom zunanjega gležnja na desnem skočnem sklepu, ki je mejil na hudo telesno poškodbo), je doživljala primerljive nevšečnosti med zdravljenjem kot tožnica v konkretnem primeru. Prim. II Ips 67/2004. V navedeni zadevi je oškodovanka iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prejela odškodnino v višini 4,5 plač za primerljivo poškodbo (zvin levega stopala in zvin levega gležnja) z manj intenzivnimi bolečinami od tožničinih. V navedeni odškodnini je bilo upoštevano tudi to, da je imela oškodovanka v obdobju 18-mesecev 5-odstotno zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi zamavčenja. 7 Prim. Zapisnik o glavni obravnavi z dne 4. 2. 2016, list. št. 37. 8 Prim. II Ips 385/2003, II Ips 694/2005 in II Ips 210/2007, kjer so oškodovanci za manj intenziven strah od tožničinega prejeli odškodnino v višini 0,7 do 0,8 plač. 9 Prim. II Ips 680/2007. V tej zadevi je 64 letna oškodovanka iz naslova strahu prejela odškodnino v višini 1 plače. V zadevi je bilo ugotovljeno, da je oškodovanka padla zaradi vdolbine v asfaltu. Ob poškodbi in čakanju v ambulanti je trpela kratek primarni strah. Do dva meseca je trpela sekundarni strah za izid zdravljenja. 10 Prim. sklep VSL z dne 13. 4. 2016, opr. št. II Cp 451/2016. 11 Tretji odstavek 46. člena ZBPP se glasi: O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. 12 Prvi odstavek 46. člena ZBPP se glasi: Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona so stroški sodnega postopka. 13 Drugi odstavek 46. člena ZBPP. 14 Drugi odstavek 15. člena ZST-1. 15 Tožnica je s tožbo od toženke zahtevala plačilo 9.235,00 EUR s pripadki. Kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ji je pritožbeno sodišče priznalo odškodnino v višini 6.378,72 EUR s pripadki. 16 Prim. sklep Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 1. 2017, opr. št. Bpp 1968/2014. Tožničin odvetnik je prejel 896,60 EUR iz naslova nagrade ter potrebnih izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 1968/2014 z dne 17. 2. 2015. 17 Prim. sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24. 8. 2016, opr. št. III P 1513/2015. 18 Prim. sklep Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 3. 2017, opr. št. Bpp 3192/2016. Tožničin odvetnik je prejel 107,09 EUR iz naslova nagrade ter potrebnih izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 3192/2016 z dne 27. 12. 2016.