Jedro

Z odločitvijo USRS o protiustavnosti ZPSVIKOB in njegovi razveljavitvi so razlogi za prekinitev postopka, na katerih je tožeča stranka utemeljevala svoj predlog za prekinitev, odpadli.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se, zoper toženo stranko prekinjeni, pravdni postopek nadaljuje.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 339. členu ZPP. Navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. V pritožbi podaja obširen pogled na pravni položaj nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot bistveno v zvezi z vsebino izpodbijanega sklepa izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker izpodbijani sklep temelji na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju USRS) U-I-295/13 in 350.a in 261.e členu Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1). Napačno je stališče, da ugotavljanje nezakonitosti odločbe Banke Slovenije (v nadaljevanju BS) št. 24.20-021/13/010 z dne 17. 12. 2013 ne predstavlja predhodnega vprašanja v konkretni zadevi. S tem je poseženo v pravico iz 67. člena 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Izpostavlja, da nima pravnega sredstva zoper odločbo BS. Če se postopek nadaljuje, bo tožeča stranka prišla v položaj, ko kljub nezakoniti odločbi BS in dejstvu, da tožena stranka zoper takšno odločbo ni vložila tožbe, ne bo prišla do denarja, ki ga je posodila toženi stranki, kar je v nasprotju s 26. členom URS. Tožeča stranka trdi, da, če bi se skladno s 498. členom v zvezi s četrtim odstavkom 227. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) posojilo večinskega lastnika Banke A., d. d. na dan 30. 9. 2013 konvertiralo v kapital, bi dobila 100% poplačilo obveznice Banke A., d. d., saj bi imela Banka A., d. d. pozitiven kapital. Ta argument je predhodno vprašanje. Ker tožeča stranka zoper toženo stranko ne postavlja zahtevka le po 350.a členu ZBan-1 oziroma Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju ZPSVIKOB), temveč tudi po 85. členu Direktive BRRD in 26. členu URS ter na podlagi 229. člena Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (v nadaljevanju ZRPPB) in 111. člena ZRPPB-1 (kot predhodno vprašanje), ob upoštevanju, da ZPSVIKOB tega pravnega sredstva ni nudi, je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper 1. Banko Slovenije in 2. Banko A., d. d. (v tej zadevi tožena stranka). Predlog za prekinitev postopka je podala v tožbi in ga utemeljevala na podlagi 205. člena ZPP in odločbe USRS št. U-I-295/13. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 4. 2017 postopek zoper toženo stranko prekinilo do odločitve sodišča o tožbenem zahtevku zoper Banko Slovenije (v nadaljevanju BS), za katerega je tedaj presodilo, da ima v razmerju do zahtevka zoper toženo stranko značaj predhodnega vprašanja. S sklepom z dne 19. 12. 2019 je nato pravdno zadevo zoper toženo stranko ločilo v posebno obravnavo, ki jo vodi pod opr. št. III P 1657/2019. 6. Z izpodbijanim sklepom je sklenilo, da se prekinjeni pravdni postopek zoper toženo stranko, nadaljuje, saj je spoznalo, da ni več razlogov, da bi čakalo na konec postopka zoper BS (drugi odstavek 208. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Drži, da v tej fazi postopka ni (več) razlogov, da sodišče postopka ne bi nadaljevalo. Tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost od poslovne banke na drugi materialnopravni podlagi kot od (prej) prvo tožene stranke, zato neustavnost 350.a člena ZBan -1 ne preprečuje meritorne odločitve v tem postopku. Nadalje, USRS je z Odločbo U-I-4/20-66 z dne 16. 2. 2023 odločilo, da se ZPSVIKOB v celoti razveljavi.1 Skladno s 43. členom Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) navedena odločba učinkuje od naslednjega dne po njeni objavi, to je od 8. 3. 2023. V 44. členu ZUstS je določeno, da se zakon, ki ga je USRS razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Z odločitvijo USRS o protiustavnosti ZPSVIKOB in njegovi razveljavitvi so razlogi za prekinitev postopka, na katerih je tožeča stranka utemeljevala svoj predlog za prekinitev, odpadli.

7. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v okviru predhodnega vprašanja odškodninske odgovornosti tožene stranke presojati, ali je odločba BS pravilna in zakonita, ali pa postopek prekiniti, dokler ne bo tožeča stranka na podlagi nekega drugega zakona imela na razpolago tega pravnega sredstva, da tožeča stranka zoper toženo stranko postavlja zahtevek tudi po 85. členu Direktive BRRD, 26. členu URS, na podlagi 229. člena Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (v nadaljevanju ZRPPB) in 111. člena ZRPPB-1 (kot predhodno vprašanje) in da naj bi predhodno vprašanje predstavljala tudi trditev, da, če bi se skladno s 498. členom v zvezi s četrtim odstavkom 227. člena ZGD-1 posojilo večinskega lastnika Banke A., d. d. na dan 30. 9. 2013 konvertiralo v kapital, bi tožeča stranka dobila 100% poplačilo obveznice Banke A. d. d., bistveno presegajo navedbe, podane v predlogu za prekinitev in predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč ne utemelji, zakaj teh novot brez svoje krivde ni mogla navesti že prej; tega niti ne zatrjuje. Višje sodišče jih zato ne more upoštevati.2 Prav tako se višje sodišče ne opredeljuje do obširnih pritožbenih navedb, iz katerih izhajajo številni očitki, povezani z zakonsko ureditvijo varstva pravic nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in odločitvami pristojnih sodišč, saj glede na procesno naravo izpodbijanega sklepa niso relevantne.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Pobude ostalih prizadetih oseb za oceno ustavnosti ZPSVIKOB pa je z dnem 9. 3. 2023 zavrglo. 2 Sodišče prve stopnje lahko tovrstne navedbe smiselno presoja kot nov predlog za prekinitev, o katerem še ni odločalo.