Jedro

Za presojo utemeljenosti predloga predlagateljice na podlagi 73. člena ZDen je odločilno, ali bi bila nepremičnina parc. št. 1701 k.o. ... v denacionalizacijskem postopku vrnjena v naravi, če do poravnave ne bi prišlo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotna udeleženka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa predlagateljici povrniti njene revizijske stroške v znesku 1.674,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora nasprotna udeleženka predlagateljici v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa plačati odškodnino v znesku 632.906,24 DEM v obliki obveznic nasprotne udeleženke v protivrednosti EUR po srednjem tečaju BS s pripadajočimi obrestmi od 19. 7. 2000 do izpolnitve obveznosti. Kar je predlagateljica zahtevala več, je zavrnilo in odločilo še o stroških postopka. Zavzelo je stališče, da predlagateljici, ki sporne nepremičnine v denacionalizacijskem postopku upravičenkama ni vrnila v naravi, ampak je z njima sklenila zunajsodno poravnavo o plačilu denarnega zneska, pripada odškodnina na podlagi 73. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotne udeleženke le delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je upoštevalo menjalno razmerje med valutama DEM in EUR in nasprotni udeleženki naložilo plačilo odškodnine v obliki obveznic v vrednosti 632.906,24 DEM v protivrednosti 323.599,82 EUR. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je nasprotna udeleženka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi pritožbi nasprotne udeleženke in spremeni sklep prvostopenjskega sodišča tako, da se predlog za plačilo odškodnine zavrne. Opozarja, da je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo drugačno stališče kot isto sodišče o istem pravnem vprašanju v zadevi II Cp 3342/2005. Meni, da ni podan temelj za plačilo odškodnine po 73. členu ZDen, čeprav je bilo ugotovljeno, da bi predlagateljica denacionalizacijskima upravičenkama del premoženja morala vrniti v naravi. Ker ni prišlo do učinkov razlastitve, določbe 73. člena ZDen ni mogoče uporabiti. Ni mogoče prezreti, da nepremičnina ni bila denacionalizirana v za to predvidenem postopku, ampak je prišlo do poravnave, ki so jo predlagateljica in upravičenki sklenili zunaj postopka denacionalizacije.

Odgovor predlagateljice

4. Predlagateljica v odgovoru na revizijo poudarja, da je bilo v nepravdnem postopku nesporno ugotovljeno, katere nepremičnine bi morala v denacionalizacijskem postopku vrniti v naravi in kolikšna je ocenjena vrednost teh nepremičnin. Plačilo odškodnine za nepremičnine, ki bi jih predlagateljica nesporno morala vrniti, ima zanjo enak ekonomski učinek, kot če bi nepremičnine dejansko vrnila v naravi. Enakopravno obravnavanje denacionalizacijskih zavezancev zahteva, da odškodnino po 73. členu ZDen prejmejo tudi tisti, ki so z denacionalizacijskimi upravičenci sklenili poravnavo. Nasprotna udeleženka zaradi tega ni v slabšem položaju, saj bi morala enako odškodnino v obveznicah plačati tudi, če zunajsodne poravnave ne bi bilo.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Med udeleženkama nepravdnega postopka ni sporno, da bi bila upravičenkama v denacionalizacijskem postopku nepremičnina parc. št. 1701 k.o. ... vrnjena v naravi in da znaša odškodnina zanjo 632.906,24 DEM oziroma 323.599,82 EUR. Sporno pa je vprašanje, ali predlagateljici, ki sporne nepremičnine v denacionalizacijskem postopku ni vrnila v naravi, ampak je z upravičenkama sklenila zunajsodno poravnavo o plačilu denarne odškodnine, pripada odškodnina na podlagi 73. člena ZDen.

8. Zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, gre odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Odškodnina iz prejšnjega odstavka gre v obliki obveznic v breme Slovenske odškodninske družbe (73. člen ZDen). Stališče sodišča druge stopnje, da je za presojo utemeljenosti predloga predlagateljice odločilno, ali bi bila nepremičnina parc. št. 1701 k.o. V. v denacionalizacijskem postopku vrnjena v naravi, če do poravnave ne bi prišlo, je pravilno. Predlagateljica nepremičnine denacionalizacijskima upravičenkama ni vrnila v naravi samo zato, ker jima je namesto tega plačala njeno tržno vrednost. Nepremičnino, ki jo je pridobila odplačno, je torej obdržala tako, da jo je še enkrat plačala. Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Okoliščina, da je zavezanec nepremičnino obdržal, toda proti ponovnemu plačilu njene vrednosti, ker bi jo bil sicer dolžan vrniti v naravi, mu ne more biti v škodo oziroma ne more imeti za posledico izgube pravic po 73. členu ZDen. Sklenitev zunajsodne poravnave lahko vpliva le na višino te odškodnine, ki ne more preseči višine zneska, ki ga je zavezanec plačal denacionalizacijskemu upravičencu. Predlagateljica ima prav, da bi drugačno stališče vodilo v neenakopravno obravnavanje denacionalizacijskih zavezancev, za kar v zakonu ni podlage oziroma bi bilo to v nasprotju z namenom določbe 73. člena ZDen.(1)

9. Revizijsko sodišče je moralo neutemeljeno revizijo nasprotne udeleženke zavrniti (378. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

10. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 104. členu ZNP. Stroški predlagateljice obsegajo nagrado in sestavo odgovora na revizijo, povečano za DDV, in materialne stroške, ter znašajo 1.674,43 EUR.

Op. št. (1): Enako stališče je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo tudi v zadevi II Ips 236/2006 z dne 8. 5. 2008.