Jedro

Če ni dokazana bistvena sprememba okoliščin, sodišče ne more spremeniti preživnine.

V postopku zaradi spremembe preživnine poteka odločanje v dveh fazah. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev. Nato mora sodišče preživnino znova določiti v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka) oziroma mora na novo poiskati vrednostno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se preživninska obveznost nasprotnega udeleženca za preživljanje mld. sina A. A., ki je bila določena s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani N 231/2012 z dne 29. 5. 2012 v znesku 100 EUR mesečno, ki po zadnji valorizaciji znaša 113,22 EUR mesečno, za čas od 1. 5. 2021 dalje določi v znesku 200 EUR mesečno. Hkrati je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca za znižanje preživnine na znesek 80 EUR in da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da mu določi preživninsko obveznost do mld. otroka v višini 80 EUR mesečno, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da bi moralo sodišče obravnavani predlog zavreči, saj formalni predlagatelj postopka ne more biti mld. A. A. Predlog tudi ni sklepčen, saj predlagateljica ni pojasnila spremenjenih okoliščin. Sodišče se v razlogih izpodbijanega sklepa ni opredelilo do njegovega zahtevka za znižanje preživnine, zato je izrek o zavrnitvi nasprotnega predloga neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Meni, da sodišče ni popolno ugotovilo premoženjskega stanja predlagateljice. Njene preživninske zmožnosti so se bistveno zvišale, saj oddaja v najem stanovanje, poleg tega pa je odprla s.p., kar sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je predlagateljica mladoletnega A. A.-ja vpisovala v nadstandardne aktivnosti brez soglasja nasprotnega udeleženca. Predlagateljica si s tem sama povzroča finančno stisko. Zato ni pravično, da se nasprotnega udeleženca kaznuje z večjim deležem bremena preživljanja otroka. Predlagateljica za zvišanje preživninskih potreb mld. A. A.-ja tudi ni predložila nobenih dokazov. Napačno je tudi stališče sodišča, da naj se nasprotni udeleženec svoje starševske odgovornosti ne bi zavedal. Zaključek, da naj bi potrebe mladoletnega A. A.-ja sedaj znašale okoli 370 EUR mesečno je nepravilen. Določitev preživnine v znesku 200 EUR pa je upoštevaje dejstva konkretnega primera neživljenjsko visoka. Nepravilna je tudi ugotovitev, da naj bi se premoženjski položaj nasprotnega udeleženca od maja 2012 izboljšal. Sodišče ni upoštevalo pomembnega dejstva, da mora sedaj preživljati tudi svojo mamo. Sodišče ni upoštevalo, da predlagateljica posamezne dele hiše oddaja v najem, kar pomeni, da iz naslova najemnin lahko krije stroške tekočih potreb vseh otrok. Sodišče tudi ni podrobneje obrazložilo, zakaj mora kriti okoli 55 % potreb mld. A. A.-ja.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj tega postopka ni mld. otrok, kot navaja nasprotni udeleženec v svoji pritožbi, ampak njegova mati, ki je kot materialna udeleženka postopka (21. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-11), prevzela vlogo predlagateljice po tem, ko tega, po obvestilu sodišča prve stopnje, ni storil sam A. A., ki je dopolnil 15 let. Ker se v skladu s prvim odstavkom 102. člena ZNP-1 postopek za odločanje o preživljanju otroka lahko začne tudi na predlog enega ali obeh staršev, je pritožbeni očitek o kršitvi navedenega določila neutemeljen.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo materialnopravno izhodišče za odločitev v tej zadevi. To je v 197. členu Družinskega zakonika (DZ2), ki daje upravičencu do plačila preživnine oziroma zavezancu za njeno plačilo možnost, da zahteva zvišanje, znižanje ali odpravo z izvršilnim naslovom določene preživnine, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnost zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Preživnina se namreč določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Že sprememba enega od navedenih pravno relevantnih dejavnikov lahko poruši omenjeno ravnovesje. Zgolj pod tem pogojem zakon dopušča poseg v že določeno preživnino in s tem v izvršilni naslov.

7. Pritrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da spremembo preživnine lahko pogojuje le bistvena sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila določena. Če ni dokazana bistvena sprememba okoliščin, sodišče ne more spremeniti preživnine. Drugačen pristop bi namreč povsem vsebinsko izvotlil institut pravnomočnosti sodne odločbe o določitvi preživnine. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločitvi pravilno poudarilo dvofaznost postopka zaradi spremembe preživnine, v katerem mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka) oziroma mora na novo poiskati vrednostno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki iz 189. člena DZ, ki vplivajo na določitev preživnine.

8. Sodišče prve stopnje je zgoraj navedenemu metodološkemu napotku v celoti sledilo. Sodišče prve stopnje je v razlogih svoje odločitve navedlo, da je od zadnje določitve preživnine za mld. A. A.-ja preteklo dobrih 10 let. V tem času so se potrebe mladoletnega otroka, ki je iz vrtčevskega obdobja stopil v pozno osnovnošolsko obdobje in iz štiriletnega otroka zrasel v športno aktivnega najstnika, bistveno spremenile. Bistveno pa se je spremenila tudi zmožnost predlagateljice, ki je v tem času postala mati še trem otrokom (skupaj petim), za katere samostojno skrbi, brez udeležbe njihovih očetov. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo spremenjenih razmer, ki so podlaga za poseg v s sodno odločbo določeno preživnino.

9. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno znova določilo preživnino v sorazmerju s pravno odločilnimi dejavniki iz omenjenega 189. člena DZ. Pritožbeno sodišče pri tem nima nobenih pomislekov o pravilnosti ugotovljene višine stroškov za zadovoljevanje potreb mld. otroka, ne o pravilnosti ugotovljenih materialnih in pridobitnih zmožnosti obeh staršev. Tako je pravilno ocenilo stroške mesečnih potreb 15-letnega A. A.-ja na znesek 370 EUR. Pri tem je upoštevalo, da so lahko otrokove potrebe takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti njegovih staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Prvostopenjsko sodišče je pri tem pojasnilo, da ni ugotavljalo stroškov za zadovoljevanje otrokovih potreb v natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Sodišče prve stopnje je zato pritrdilo nasprotnemu udeležencu, da glede na premoženjsko stanje obeh udeležencev ni mogoče upoštevati stroškov zasebnega šolanja otroka in zaključilo, da gre za stroške, ki jih bo morala predlagateljica kriti sama. Prav tako sodišče ni upoštevalo vseh stroškov, povezanih s športno aktivnostjo mld. A. A.-ja, ki trenira tenis, hkrati pa obiskuje fitnes. Ker gre za dejavnost, ki je potrebna za otrokov zdrav duševen in telesen razvoj, je sodišče navedeni strošek upoštevalo, vendar le v višini 60 EUR, kar pomeni strošek izvajanja ene od obeh navedenih športnih dejavnosti. Tudi ostale ugotovljene potrebe so ugotovljene korektno, realno, in niso ne pretirano ne prenizko ocenjene, temeljijo pa na zaslišanju udeležencev ter na splošno znanih cenah življenjskih stroškov.

10. Pri presoji preživninske zmožnosti otrokovih staršev, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima predlagateljica od lastnih prihodkov zgolj 92 EUR neto dohodka mesečno iz svoje polovične samostojne dejavnosti (s.p.) ter iz naslova najemnine v višini 300 EUR, ki ji jo plačujeta najemnici, ki prispevata še znesek 100 EUR k stanovanjskim stroškom. Ostali prejemki predlagateljice (sodišče jih je ocenilo v višini od 1.000 do 1.200 EUR mesečno) izhajajo iz socialnih transferjev (otroški dodatek in občasno prejeta denarna socialna pomoč) in iz nadomestila preživnin, ki jih predlagateljica prejema od Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada. Predlagateljica je sicer po smrti staršev postala lastnica hiše v B., kjer z otroci že ves čas živi, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da z vidika tekočih življenjskih potreb mld. otroka hiša ne predstavlja premoženja (razen glede že omenjenega trženja prostorov za najem), ki bi pomembno vplival na njeno preživninsko zmožnost, saj hkrati vsem otrokom predstavlja dom. Sodišče je tudi ugotovilo, da je predlagateljica še vedno relativno mlada (45 let) in delovno sposobna, vendar pa je zaradi skrbi za pet otrok, ki so vsi šoloobvezni oziroma v vrtcu težko pridobi dodatno zaposlitev.

11. Popolnoma deloma zmožen pa je tudi nasprotni udeleženec, ki ni več brezposeln, tako kot ob prvi določitvi preživnine, ko se je preživljal zgolj s socialnimi transferji, ampak je tudi zaposlen, in sicer preko Zavoda RS za zaposlovanje za opravljanje javnih del, za kar prejema minimalno plačo v višini 1.074,43 EUR bruto. Stališče sodne prakse je, da so preživninski zavezanci dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči, da za preživljanje svojih otrok pridobijo potrebna sredstva. Zaradi varstva petih otrok je takšna zmožnost predlagateljica omejena, kar pa ne velja za nasprotnega udeleženca, ki ima ta čas izredno iskan in deficitaren poklic (natakar), hkrati pa ima tudi srednješolsko izobrazbo, zato bi lahko iz naslova zaposlitve pridobil dodatna sredstva. Poleg tega živi z mamo, s katero si delita stroške3. Ob takšnih ugotovitvah in upoštevaje večjo preživninsko zmožnost A. A.-jevega očeta od materine ter okoliščino, da je vse breme varstva in vzgoje mld. A. A.-ja, ki z nasprotnim udeležencem nima stikov, na materi, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je nasprotni udeleženec dolžan kriti 55 % stroškov za zadovoljevanje življenjskih potreb mld. A. A.-ja. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve o porazdelitvi preživninskega bremena na oba udeleženca. Iz celotne obrazložitve jasno izhajajo razlogi za zvišanje preživnine, ki so hkrati tudi razlogi za neutemeljenost predloga nasprotnega udeleženca na znižanje preživnine. Neutemeljen je zato tudi pritožbeni očitek, da se odločitve o zavrnitvi predloga za znižanje preživnine ne da preizkusiti.

12. Odločitev o določitvi preživnine v višini 200,00 EUR mesečno je glede na navedeno pravilna, zato je bilo treba pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. V skladu z določilom drugega odstavka 55. člena ZNP-1, po katerem odloči sodišče o stroških postopka za ureditev družinskih razmerij po prostem preudarku, je pritožbeno sodišče glede na to, da nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa v odgovoru na pritožbo zgolj pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča, odločilo, da naj vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Uradni list RS, št. 16/2019. 2 Uradni list RS, št. 15/2017. 3 Sodišče prve stopnje ni verjelo nasprotnemu udeležencu, da materi prispeva 300,00 EUR stanovanjskih stroškov. Mati nasprotnega udeleženca, ki po njegovih navedbah prejema okoli 800,00 EUR mesečnih prihodkov od njega tudi ni finančno odvisna.