Jedro

Tožba ni bila zavržena zaradi ravnanja tožnice v zvezi s prevodom vloge. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato nedopusten, saj tožnica ni zamudila roka za opravo procesnega dejanja predložitve overjenega prepisa prevoda listin v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je zato skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v delu, ki se nanaša na prevod listin, utemeljeno zavrglo.

ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Tožnica je kot upravičeni razlog navedla le, da dokončne odločbe takrat ni našla, ter da je pričakovala, da bo dokončno odločbo predložila tožena stranka. V tem primeru pa ne gre za opravičljiv razlog. Skladno s prvim odstavkom 73. člena ZDSS-1 je namreč tožeča stranka tista, ki je dolžna predložiti izpodbijani upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Na omenjeno je bila tožnica posebej opozorjena kot tudi na posledice, če ne bo predložila zahtevanega upravnega akta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje v delu zaradi zamude roka za prevod listin zavrglo, v delu zaradi zamude roka za predložitev izpodbijane dokončne odločbe pa zavrnilo. Nadalje je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da kljub temu, da je sodišče kot pravočasno upoštevalo dostavo prevoda listin, se do njihove vsebine sploh ni opredelilo, kajti če bi se, bi lahko o zadevi tudi odločilo. Sodišče se tudi ni v celoti opredelilo do razlogov zaradi katerih je predlagala vrnitev v prejšnje stanje in do njenih navedb, da je zahteva po dopolnitvi tožbe nerazumljiva, saj nikogar ne toži. Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je sodišču odstopil njeno pritožbo, ki jo je vložila zoper njihovo odločbo, bi to odločbo tudi sam moral predložiti sodišču. Upoštevaje navedeno je tožnica menila, da sodišče razpolaga z odločbo, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje. Tožnica nadalje še navaja, da je zaposlena v Republiki Avstriji in da je zaradi tega veliko odsotna, posledično pa ima težave pri opravilih, ki jih je potrebno opraviti v roku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi in ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnica pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vložila pritožbo na odločbo št. ..., s katero ji je bilo naloženo, da plača prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje za obdobje od 24. 2. 2016 do 23. 11. 2017. Navedeno pritožbo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje v pristojno reševanje. Zoper dokončne odločbe namreč ni rednega pravnega sredstva, temveč se lahko vloži tožbo na Delovno in socialno sodišče, kar je stranka v pravnem pouku dokončne odločbe tudi ustrezno poučena. Sodišče je odstopljeno vlogo obravnavalo kot tožbo in ob ugotovitvi da le-ta ni popolna (ni bila priložena izpodbijana dokončna odločba), s sklepom opr. št. X Ps 1044/2018 z dne 19. 9. 2017 tožnico pozvalo, da vlogo dopolni. Vrnilo ji je tudi listine, napisane v tujem jeziku s pozivom, da jih prevede v slovenski jezik ter nato ponovno posreduje sodišču. Tožnico je tudi opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča. Tožnica je na poziv sodišča odgovorila, vendar dokončne odločbe ni predložila. Sodišče je zato izdalo sklep št. X Ps 1044/2018 z dne 23. 11. 2018, s katerim je tožbo zavrglo. Tožbo je zavrglo zaradi nepredložitve dokončne odločbe. Zoper tako odločitev je tožnica vložila pritožbo in obenem predlagala tudi vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za vrnitev v prejšnje stanje v delu, ki se nanaša na vprašanje zamude roka za prevod listin zavrglo, v delu, ki se nanaša na zamudo za predložitev izpodbijane dokončne odločbe pa zavrnilo.

6. Tožba ni bila zavržena zaradi ravnanja tožnice v zvezi s prevodom vloge. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato nedopusten, saj tožnica ni zamudila roka za opravo procesnega dejanja predložitve overjenega prepisa prevoda listin v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je zato skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v delu, ki se nanaša na prevod listin, utemeljeno zavrglo.

7. Neutemeljena pa je pritožba v delu glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nepredložitve dokončne odločbe. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Tožnica je kot upravičeni razlog navedla le, da dokončne odločbe takrat ni našla, ter da je pričakovala, da bo dokončno odločbo predložila tožena stranka. V tem primeru pa ne gre za opravičljiv razlog, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Skladno s prvim odstavkom 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je namreč tožeča stranka tista, ki je dolžna predložiti izpodbijani upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Na omenjeno je bila tožnica posebej opozorjena kot tudi na posledice, če ne bo predložila zahtevanega upravnega akta.

8. Glede ostalih pritožbenih navedb in sicer da je zahteva za dopolnitev vloge zanjo nerazumljiva, saj nikogar ne toži, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v primeru, če ne toži, potem lahko umakne tožbo in se bo postopek v tem primeru zaključil. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.