Jedro

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka je v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe (pravovarstveni interes) ima samo tista stranka, ki bi ji v primeru utemeljene pritožbe, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (252. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 31. 12. 2014 nezakonita in da je veljavna pogodba o zaposlitvi, ki sta jo sklenili tožeča in tožena stranka dne 29. 1. 2013 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko pozvati na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 1. 2013 iz naslova neizplačanih plač oziroma nadomestil plač obračunati 1.307,92 EUR bruto mesečno, od tega bruto zneska obračunati in odvesti predpisane davke in prispevke ter pripadajoči neto znesek plačati tožeči stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od datuma zapadlosti posameznega zneska, to je od 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku, kot jih bo odmerilo sodišče s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno ugodilno zamudno sodbo vlaga tožeča stranka pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je edini razlog, da je tožeča stranka v predmetni zadevi vložila tožbo v določbi Zakona o urejanju trga, ki v 7. alineji 2. odstavka 63. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti, če je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi prišlo zaradi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Tožeča stranka je iz previdnosti vložila predmetno tožbo, kljub temu, da se dejansko ni mogla in se ne more vrniti na staro delovno mesto v družbo A. d.o.o., ker njeno delovno mesto ne obstaja več. Prav tako ji delodajalec še vedno ni izplačal zaostalih plač, kar pomeni, da ji tudi v nadaljevanju ne namerava nuditi dela, niti plačila za delo po pogodbi. Tožena stranka je v tožbi zatrjevala, da ji do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka manj kot štiri leta, vendar pa iz tožbe na drugi strani tudi izhaja, da o tem ni prepričana, saj je navedla, da bi to moral preveriti delodajalec in predlagala, da poizvedbo opravi sodišče. Meni, da zato niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

5. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo postavljenemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke v tožbi v celoti ugodilo. Tožeča stranka je torej v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato ni podanega pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe (pravno varstveni interes) ima namreč samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 6. Ker je bilo tožeči stranki z zamudno sodbo v celoti ugodeno, se pritožnikov v pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča sploh ne bi mogel izboljšati. Zato ni podanega pravnega interesa za vložitev pritožbe, kar glede na določbo 4. odstavka 343. člena ZPP pomeni, da je njena pritožba nedovoljena. Iz tega razloga je bilo potrebno glede na 252. člen ZPP pritožbo s sklepom zavreči. 7. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožeče stranke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.