Jedro

Če sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne navede, na katero taksno obveznost se odločitev nanaša, in njene višine, sklep nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih. S tem je podana kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi razloga iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) kot neutemeljen zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi povzema tožničino premoženjsko stanje, razvidno iz njene izjave o premoženjskem stanju ter priloženih obvestil ZPIZ in potrdila NLB d. d.. Upoštevaje, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči in da v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni zatrjevala, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, ter da tega tudi ni izkazala s predloženimi listinami, je sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

3. Tožnica v pritožbi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da prejema 760,00 EUR mesečne pokojnine ter da lastništvo nepremičnine ne vpliva na sredstva, s katerimi se preživlja. Jasno je, da je z vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks in predložitvijo listin zatrjevala in izkazala, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje. Sodišču je tudi znano, da je vložila večje število tožb in predlagala združitev postopkov. Če njenemu predlogu ne bo ugodeno, bo dolžna plačati večje število sodnih taks, kar je treba upoštevati pri presoji utemeljenosti taksne oprostitve. Sicer gre v tej zadevi za vprašanje pridobivanja podatkov, potrebnih v postopku denacionalizacije, v katerem se po določbi 71. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) takse ne plačujejo.

4. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja pritožnica.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji, da se tožnica v tem upravnem sporu oprosti plačila sodnih taks.

6. Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila hkrati s tožbo dne 6. 1. 2011. Ker temu predlogu ni priložila predpisane dokumentacije, jo je sodišče pozvalo, da to stori. Tega ni storila, v odgovoru na poziv sodišča pa je navedla, da gre v tej zadevi za spor o dostopu do informacije javnega značaja za potrebe postopka denacionalizacije, zaradi česar je po določbah 71. člena ZDen oproščena plačila sodnih taks in zato ni dolžna predložiti zahtevane dokumentacije. Sodišče prve stopnje je, ker da predlogu za oprostitev stroškov postopka ni priložila predpisane dokumentacije, njen predlog s sklepom z dne 19. 1. 2011 kot neutemeljen zavrnilo. Tožničino pritožbo zoper ta sklep je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 108/2011 z dne 2. 3. 2011 kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je tožnica pritožbo na Vrhovno sodišče vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 7. Tožnica je dne 14. 3. 2011 vložila vlogo, kateri je priložila izjavo o premoženjskem stanju, tri obvestila ZPIZ in potrdilo NLB d. d. z dne 14. 3. 2011 ter sodišče prosi, da jo oprosti plačila sodnih taks. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje to vlogo štelo kot ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks in ga obravnavalo po vsebini. Ta ponoven predlog za oprostitev plačila stroškov postopka je zavrnilo, ker je štelo, da tožnica ni izkazala, da bi bila zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje.

8. Po določbi 1. točke pravega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, nastane ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi plačila sodne takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za sodne takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Navedeno pomeni, da je oprostitev oziroma druge ugodnosti v zvezi s plačilom sodnih taks treba uveljavljati najkasneje ob izvršitvi procesnega dejanja, ki je podlaga za nastanek taksne obveznosti.

9. V obravnavani zadevi ne v predlogu, vloženem hkrati s tožbo, ne v vlogi z dne 14. 3. 2011, o kateri je odločalo sodišče z izpodbijanim sklepom, tožnica ni opredelila, za katere taksne obveznosti uveljavlja oprostitev, ali za postopek pred sodiščem prve stopnje in oziroma tudi za postopek odločanja o rednem oziroma izrednem pravnem sredstvu.

10. Tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, o kateri taksni obveznosti oziroma njeni oprostitvi odloča. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v katerem tožničino vlogo z dne 14. 3. 2011 opredeli kot „ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks“, ne pojasni, ali šteje to vlogo za dopolnitev predloga, vloženega hkrati s tožbo, ali pa za nov predlog. Prav tako ne opredeli, o oprostitvi katere taksne obveznosti je s tem odločalo. Oboje pa je pomembno za preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

11. Opredelitev taksne obveznosti, v zvezi s katero je sodišče prve stopnje odločalo o utemeljenosti pogojev za oprostitev, je pomembna tako z vidika izpolnjenosti predpostavk za vsebinsko odločanje o predlagani oprostitvi, kakor tudi z vidika pravilnosti odločitve o njej. Glede na navedene določbe prvega odstavka 13. člena in prvega odstavka 5. člena ZST-1 je v upravnem sporu vsebinsko odločanje o obstoju pogojev za oprostitev plačila sodne taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje dopustno le, če je predlog za oprostitev te taksne obveznosti vložen najkasneje na isti dan, kot je vložena tožba. Vsebinska presoja o izpolnjenosti pogojev za oprostitev plačila sodnih taks je mogoča le na podlagi ugotovitev o premoženjskem stanju prosilca in višini taksne obveznosti (tako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v zadevi X Ips 1046/2004 z dne 20. 5. 2009). V obravnavani zadevi pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno o oprostitvi katere taksne obveznosti je odločalo sodišče prve stopnje, ali o oprostitvi plačila takse za postopek na prvi stopnji ali o oprostitvi katere druge taksne obveznosti, pri čemer je bilo v tej zadevi o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala hkrati s tožbo, enkrat že odločeno, in sicer s sklepom sodišča prve stopnje z dne 19. 1. 2011. 12. Ker izpodbijani sklep ne navaja, o kateri taksni obveznosti je sodišče prve stopnje odločalo, ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Zato je po določbi tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (ki se v tem postopku uporablja na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1) podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz razloga po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 po uradni dolžnosti na podlagi določbe 77. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

13. Ker je Vrhovno sodišče že zaradi navedenih razlogov razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, tožničinih pritožbenih ugovorov ni presojalo. Pojasnjuje pa, da v tem upravnem sporu ni podlage za uporabo določb o oprostitvi stroškov postopka iz prvega odstavka 71. člena ZDen. Tožnica namreč s tožbo izpodbija odločbo, izdano na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), zato ne glede na to, da podatke oziroma dokumentacijo, katerih pridobitev uveljavlja, potrebuje za uveljavljanje vračanja odvzetega premoženja, v tej zadevi ne gre za denacionalizacijski postopek niti kakšen drug soroden postopek, v katerem se uporabljajo pravila ZDen, torej za ta postopek ne velja oprostitev plačila sodnih taks po samem ZDen oziroma ZST-1. 14. Na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločitev o zadevi.