Vaše vprašanje v zvezi s posredovanjem podatkov iz evidence registriranih motornih vozil detektivski agenciji

Datum

23.02.2023

Številka

07120-1/2023/72

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 24.1.2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje v zvezi s posredovanjem podatkov iz evidence registriranih motornih vozil detektivski agenciji. S strani družbe ..., ste namreč prejeli zahtevek za posredovanje podatkov iz evidence registriranih motornih vozil, in sicer za 500 vozil. Družba je vlogi priložila pooblastilo italijanske družbe, v katerem je navedeno, da italijanska družba te podatke potrebuje zaradi neplačevanja cestnine na italijanski avtocesti. Dogodki so se zgodili že v letu 2014 in 2015. Zanima vas, ali je detektiv sploh upravičen do pridobitve zahtevanih podatkov na podlagi tega pooblastila oz. ali mora vlogo dopolniti z dokazili (fotografijo avtomobila z vidno registrsko oznako). Poleg tega prosite še za pojasnilo, ali lahko podatke sploh posredujete za toliko let nazaj.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

UE detektivu na podlagi 29. člena ZDD-1 posreduje podatke, ki jih zahteva in za katere zakon določa, da se mu lahko posredujejo, pri čemer je ključno, da detektiv predloži pooblastilo, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Dodajamo pa, da je poleg določb ZDD-1, treba upoštevati tudi določbe novega ZVOP-2, ki je sistemsko uredil posredovanje osebnih podatkov javnega sektorja in ki v prvem odstavku 41. člena določa obličnost zahteve za posredovanje podatkov in v tem smislu dopolnjuje določbo 29. člena ZDD-1. UE je kot upravljavec osebnih podatkov, v skladu z načelom odgovornosti (člen 5(2) Splošne uredbe), pri posredovanju osebnih podatkov detektivu zavezana k izvajanju vseh načel, določenih v členu 5(1) Splošne uredbe, še zlasti pa, glede na okoliščine postavljenega vprašanja, načelom zakonitosti, omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov ter točnosti.

Obrazložitev:

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih ali drugih upravnih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

Pogoje, upravičenja in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov za opravljanje detektivske dejavnosti določa Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11)

v nadaljevanju: ZDD-1). Prvi odstavek 2. člena ZDD-1 opredeljuje detektivsko dejavnost kot dejavnost zbiranja, obdelave, posredovanje podatkov in informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja po tem zakonu detektiv, ki ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Vezanost na zakon je pri opravljanju detektivske dejavnosti conditio sine qua non, kar pomeni, da je pri opravljanju te dejavnosti prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno.

Na podlagi 25. člena ZDD-1 detektiv opravlja dejavnosti izključno na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom in stranko mora biti pooblastilo priloga pogodbe. Stranka lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sama. Detektivova pravica o pridobivanju informacij izhaja torej iz strankinega naročila. Iz tega sledi, da detektiv nima pravice samostojno (brez strankinega dovoljenja) zbirati, obdelovati, shranjevati in uporabiti podatkov, ki se nanašajo na posameznika. Detektivovo delovno področje je v skladu s 26. členom ZDD-1 omejeno na dejavnosti na področjih, ki so določena s tem zakonom, in sicer: detektiv pridobiva informacije o osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod; anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj; dolžnikih in njihovem premoženju; predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni; dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah; spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule; uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov; kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih; zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Med upravičenji, ki jih ZDD-1 podeljuje detektivu, je tudi pridobivanje podatkov iz evidenc, ki je konkretizirano v 29. členu ZDD-1. Na podlagi le tega ima detektiv v okviru pisnega pooblastila stranke pravico pridobivati podatke iz evidence registriranih vozil (registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu), pri čemer je navedene podatke upravljavec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati na podlagi pooblastila iz 25. člena tega zakona v 15 dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Zahteva se lahko poda tudi ustno pri organu. Ne glede na način, na katerega je bila zahteva podana, mora detektiv zahtevi priložiti tudi fotokopijo pooblastila.

Glede na navedeno in v povezavi s šestim odstavkom 64. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljevanju: ZMV-1), ki določa, da lahko osebne podatke iz evidence registriranih vozil uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom, posredujejo tudi upravne enote, UE na podlagi 29. člena ZDD-1 detektivu posreduje podatke, ki jih zahteva in za katere zakon določa, da se mu lahko posredujejo, pri čemer je ključno, da detektiv predloži pooblastilo, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila.

Dodajamo pa, da je poleg določb ZDD-1, posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, treba upoštevati tudi določbe novega ZVOP-2, ki je sistemsko uredil posredovanje osebnih podatkov javnega sektorja (kamor sodi ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, ki upravlja z Evidenco registriranih vozil) in ki v prvem odstavku 41. člena določa obličnost zahteve za posredovanje podatkov in v tem smislu dopolnjuje določbo 29. člena ZDD-1. V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2, mora zahteva za posredovanje osebnih podatkov, če drug zakon ne določa drugače, vsebovati naslednje podatke:

1. podatke o vlagatelju zahteve (v primeru pravne osebe: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2. pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3. namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4. predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5. vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6. obliko in način pridobitve zahtevanih podatkov.

IP na tem mestu opozarja še na določbi šestega in sedmega odstavka 41. člena ZVOP-2, ki nalagata upravljavcem obveznost hranjenja dnevnika obdelave (2 leti) za vsako posredovanje osebnih podatkov.

V povezavi z vašim vprašanjem, ali mora detektiv vlogo dopolniti z dokazili (npr. fotografijo avtomobila z vidno registrsko oznako) ter, ali podatke sploh smete posredovati za toliko let nazaj, tj. za leti 2014 in 2015, je IP mnenja, da je UE kot upravljavec osebnih podatkov v skladu z načelom odgovornosti (člen 5(2) Splošne uredbe) pri posredovanju osebnih podatkov detektivu, zavezana k izvajanju vseh načel, določenih v členu 5(1) Splošne uredbe, še zlasti pa, glede na okoliščine postavljenega vprašanja, načelom zakonitosti, omejitvi namena, najmanjšega obsega podatkov ter točnosti podatkov. Zato UE lahko, z namenom zagotavljanja skladnosti z navedenimi načeli, od detektiva zahteva predložitev vseh tistih dodatnih podatkov, na podlagi katerih bo lahko presodila, da npr. zadeva še ni zastarala in je posredovanje osebnih podatkov potrebno (načelo zakonitosti), da se podatki nanašajo na lastnika vozila v času storitve domnevnega prekrška (načelo točnosti) ter da zahtevani podatki ustrezajo namenu, za katerega se bodo posredovali (načelo omejitve namena).

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:

mag. Polona Štrekelj, univ. dipl. prav., državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka