Jedro

V obravnavani zadevi je tožnica vložila tožbo za izselitev toženca iz stanovanja, kjer sta skupaj prebivala. Toženec se je branil z nasprotno tožbo, v kateri je ugovarjal, da je stanovanje skupno premoženje, zato je tožničin zahtevek po izselitvi neutemeljen. Odločitev o tožbenem zahtevku za izselitev toženca je odvisna od ugotovitve predhodnega vprašanja, ali stanovanje predstavlja skupno premoženje. V tem primeru sta pravdni stranki skupna lastnika in nobeden od njiju nima na razpolago zahtevka za izselitev drugega, saj imajo skupni lastniki pravico stvar skupaj uporabljati. Po v času vložitve tožbe veljavnimi določili ZZZDR in sedaj veljavnimi določili DZ skupno premoženje nastaja v času obstoja zakonske zveze po sili zakona. Zakonca kot skupna lastnika pridobita lastninsko pravico na skupnem premoženju na originarni način.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek v tej pravdni zadevi prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. P 103/2019. 2. Tožnica sklep izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih razlogov ter navaja, da je odločitev sodišča napačna. V predmetni zadevi ne gre za predhodno vprašanje, ki bi ga bilo potrebno rešiti pred izdajo odločbe, naslovno sodišče pa tudi ni stvarno pristojno. Res je, da je za odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev iz nepremičnine treba med drugim ugotoviti, ali sta pravdni stranki solastnici te nepremičnine, vendar mora na to vprašanje odgovoriti sodišče samo na podlagi trditev in dokazov v spisu po stanju v trenutku odločanja. Zato sodišču ni treba ugotavljati ali bo toženec morda v bodoče lastnik sporne nepremičnine, saj je navedeno v tej pravdni zadevi popolnoma nepomembno. Gre za negotovo bodoče dejstvo. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek in priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi 13. člena v povezavi z 206. členom ZPP postopek dolžno prekiniti, kadar je odločitev odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ, in če odloči, da tega predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo. Sodišče prve stopnje je navedena določila pravilno uporabilo in je postopek utemeljeno prekinilo.

6. V obravnavani zadevi je tožnica vložila tožbo za izselitev toženca iz stanovanja, kjer sta skupaj prebivala. Toženec se je branil z nasprotno tožbo, v kateri je ugovarjal, da je stanovanje skupno premoženje, zato je tožničin zahtevek po izselitvi neutemeljen. Odločitev o tožbenem zahtevku za izselitev toženca je odvisna od ugotovitve predhodnega vprašanja, ali stanovanje predstavlja skupno premoženje. V tem primeru sta pravdni stranki skupna lastnika in nobeden od njiju nima na razpolago zahtevka za izselitev drugega, saj imajo skupni lastniki pravico stvar skupaj uporabljati.1 Po v času vložitve tožbe veljavnimi določili Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in sedaj veljavnimi določili Družinskega zakonika (DZ) skupno premoženje nastaja v času obstoja zakonske zveze po sili zakona. Zakonca kot skupna lastnika pridobita lastninsko pravico na skupnem premoženju na originarni način.

7. Ker toženec v odgovoru zatrjuje, da je sporno stanovanje skupno premoženje, tožnica pa v tožbi navaja, da sta pravdni stranki v tem stanovanju do nedavnega bivali skupaj kot zakonca, je sodišče prve stopnje, preden bo odločilo o tožničinem tožbenem zahtevku, dolžno toženčev ugovor nastanka skupnega premoženja preveriti. Zmotna je pritožbena ugotovitev, da naj bi šlo za bodoče negotovo dejstvo. Skupno premoženje, če bo v matičnem postopku ugotovljeno, je bilo že ustvarjeno, le obseg in deleža bivših zakoncev na njem še niso bili ugotovljeni. Navedeno se ugotavlja v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, zato je sodišče prve stopnje postopek pravilno prekinilo. Takšno je tudi utrjeno stališče sodne prakse.2

8. Po povedanem je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije svoje pritožbene stroške (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP).

1 Primerjaj 72. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). 2 VSL sodba II Cp 1081/2015, VSL sklep I Cp 3102/2013, VSL sodba I Cp 854/2009, VSL sklep II Cp 7651/2006 in VSK sklep I Cp 390/2005.