2. 12. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Kogal, d. o. o., Šentilj v Slovenskih goricah, ki jo zastopa Ivan Šalinovič, odvetnik v Ljubljani, na seji 2. decembra 2010

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o uporabi enotne carinske listine v carinskem postopku (Uradni list RS, št. 20/92 in 8/93) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 1088/2004 z dne 10. 12. 2008 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 478/2003 z dne 8. 7. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo pritožnice zoper odločbo Carinske uprave Republike Slovenije (ki je zavrnilo pritožbo pritožnice zoper odločbo Carinarnice Maribor). Prvostopenjski upravni organ je pritožnici obračunal carino in uvozne dajatve za blago, ki je bilo prijavljeno na podlagi Enotne carinske listine št. 78434 z dne 24. 8. 1993 in ki ni bilo predano namembni carinarnici. Pritožnica zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanima sodbama kršene pravice iz 22., 23., 24. in 25. člena Ustave ter da je bil kršen tudi 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pritožnica tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o uporabi enotne carinske listine v carinskem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). Pobudnica zatrjuje, da je Pravilnik v neskladju s 1., 2. in 3. členom Ustave, z drugim odstavkom 120. člena ter s 153. členom Ustave. Navaja, da je na podlagi 24. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 – ZVRS/93) le minister lahko izdajal predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi, ne pa direktor Republiške carinske uprave, ki naj bi tako v nasprotju z navedeno določbo sprejel izpodbijani Pravilnik. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 56/98, in OdlUS VII, 145). Čeprav je bil Pravilnik kasneje razveljavljen, pobudnica meni, da še vedno povzroča pravne posledice. Pojem glavnega zavezanca iz polja št. 50 enotne carinske listine (v nadaljevanju ECL), na katerem naj bi temeljile tudi izpodbijane odločitve, naj bi določil prav izpodbijani Pravilnik.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

4.Pobudničina obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev (ki ji je bila naložena z izpodbijanima sodbama) je temeljila na Carinskem zakonu (Uradni list SFRJ, št. 34/90 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju CZ/90), primerjaj drugi odstavek 234. člena v zvezi z drugim odstavkom 24. člena CZ/90, ne pa na izpodbijanem Pravilniku in določitvi vsebine polja št. 50 ECL, kot sicer zatrjuje pobudnica. Zato tudi stališče sodišč, po katerem se je obveznost iz naslova carinskih dajatev ugotovila na podlagi CZ, po presoji Ustavnega sodišča ne pomeni kršitve človekovih pravic, kot jih v ustavni pritožbi zatrjuje pritožnica (pobudnica). Glede na navedeno morebitna razveljavitev (ali odprava) izpodbijanega Pravilnika ne bi mogla izboljšati pobudničinega pravnega položaja. Ustavno sodišče je zato njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic niso podane (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik