Jedro

Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena dne 11. 10. 2022. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel dne 10. 11. 2022. Tožnica je tožbo vložila dne 21. 11. 2022 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslala tožbo), saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) zavrnilo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo toženke št. Bpp 148/2022-2 z dne 31. 8. 2022. Iz obrazložitve izhaja, da je bila prošnja tožnice zavrnjena zaradi t. i. veriženja prošenj (peta alineja 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči).

2. Tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu in v njej v bistvenem navaja, da ji toženka nedopustno omejuje pravico do pritožbe, pri čemer ne upošteva, da je soodgovorna za tožničino situacijo, v kateri je zaradi rubeža ostala brez vsega. Navaja, da toženka ne upošteva njenega dejanskega stanja v zadevi in ga v njeno škodo napačno ugotavlja in tolmači. 3. Ker je tožnica v tožbi navedla, da izpodbija odločbo toženke št. Bpp 174/2022-2 z dne 4. 10. 2022, slednje pa tožbi ni priložila, jo je sodišče z dopisom z dne 23. 11. 2022 pozvalo, naj pojasni, kateri upravni akt izpodbija, saj iz evidenc organa za brezplačno pravno pomoč toženke ni razvidno, da je bila odločba v zadevi izdana dne 4. 10. 2022. Tožnica je dne 5. 12. 2022 odgovorila na dopis sodišča in pojasnila, da je dne 21. 11. 2022 vložila tožbi zoper odločbi Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 720/2022 in Bpp 721/2022, obe z dne 4. 10. 2022, dne 10. 11. 2022 pa je vložila tožbo zoper odločbo toženke št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022. Na podlagi vsebine tožbe in tožničinega pojasnila je sodišče štelo, da s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022. 4. Tožba ni dovoljena.

5. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče po prejemu tožbe opraviti predhodni preizkus in tožbo s sklepom zavreči, če ugotovi obstoj katerega od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka tega člena. Med te razloge spadata tudi okoliščina, da je tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6. Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala toženka), je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena dne 11. 10. 2022. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel dne 10. 11. 2022. Tožnica je tožbo vložila dne 21. 11. 2022 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslala tožbo), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno. O navedeni ugotovitvi je sodišče pred izdajo tega sklepa z dopisom I U 1615/2022-8 z dne 13. 1. 2023 seznanilo tožnico in ji o tem dalo možnost izjave. Tožnica je v odgovoru na dopis le pavšalno zatrjevala, da je tožba pravočasna, pri čemer ni navedla nobenih konkretnih okoliščin ali dokaznih predlogov, ki bi utemeljevali pravočasnost tožbe.

7. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Sodišče dodaja, da je bila tožnica v pouku o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi pravilno poučena o roku 30 dni od prejema te odločbe za vložitev tožbe zoper prvostopenjski sklep pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

8. Sodišče še pripominja, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba, in sicer v zadevi I U 1554/2022, v kateri je sodišče izdalo sodbo dne 21. 11. 2022, ki je istega dne postala tudi pravnomočna. Ker je v navedeni zadevi tožnica izpodbijala isti upravni akt (objektivna istovetnost), prav tako pa v obeh zadevah nastopata isti stranki (subjektivna istovetnost), je tožba nedovoljena tudi na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 9. Sodišče je odločilo po predsednici senata na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.