Jedro

Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 939/2018 z dne 20. 5. 2020 se odpravi v 2. točki izreka in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom delno ugodil tožnikovemu zahtevku in mu priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupnem znesku 21.791,53 EUR, v presežku je zahtevek tožnika zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila upravičencu A. A. dodeljena BPP v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. X K 1842/2018. Toženka je v nadaljevanju pojasnila razloge za ugoditev zahtevku do višine 21.791,53 EUR ter razloge za zavrnitev preostalega zahtevka, sklicujoč se na Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Tožniku ni priznala priglašenih stroškov zastopanja in vlog, nastalih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, in sicer pred 10. 8. 2018. Tožnik tudi ni upravičen do nagrade za zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 3. 9. 2018, za dopolnitev pritožbe z dne 26. 11. 2018, za pritožbe zoper sklepe z dne 21. 1. 2019, 18. 3. 2019, 14. 5. 2019, 22. 9. 2018, 22. 1. 2019, 3. 3. 2020 in 17. 4. 2020, saj je bila BPP dodeljena samo za postopek pred sodiščem prve stopnje. Zavrnjena je bila tudi nagrada za prošnjo za možnost dela v ZPKZ, prošnja za omogočanje normalnih bivalnih pogojev in prošnja za omogočanje dela in vnos televizorja, saj o tem ne odloča sodišče. Toženka tudi ni priznala stroškov za sestanke s stranko v ZPKZ in posvete, za obvestilo o spremembi naslova zagovornika, za dopis upravičencu, za dopise tajvanski ambasadi, za dostavo potrdil o vloženi ustavni pritožbi, za prošnjo TECO za naslove prič, za prošnjo za preložitev naroka, za dopis MNZ, za dopise sodišču glede obravnav, za dopise družinskim članom, za pregled in študij spisa ter za vpogled v kazenski spis. Tožnik do slednjih na podlagi tarifne številke 39 OT ni upravičen, saj ne gre za samostojne storitve. Zavrnjena je bila nagrada za čakanje na narok dne 10. 4. 2019, saj odmor ni trajal več kot 15 minut, za narok dne 13. 8. 2019, saj se je narok ta dan začel kasneje zaradi zamude odvetnika, prav tako je bila zavrnjena nagrada za čakanje na narok dne 29. 11. 2018, 12. 12. 2018, 10. 12. 2019 in 17. 4. 2020, saj odmora takrat ni bilo. Tožnik tudi ni upravičen do nagrade za zastopanje na naroku 4. 2. 2020, 10. 2. 2020, 17. 2. 2020 in 25. 3. 2020, saj naroki niso bili razpisani. Priglašeno nagrado za predloge za odpravo pripora z dne 21. 1. 2020, 11. 2. 2020, 24. 2. 2020, 16. 3. 2020, 1. 4. 2020 in 14. 4. 2020 je toženka zavrnila, saj je šlo za veriženje vsebinsko bistvenih enakih predlogov, ki so bili vsakič znova zavrnjeni. Kot nepotrebno je sodišče zavrnilo nagrado za prošnjo za ex offo zagovornika z dne 22. 9. 2018, ker je bila ta podana že 2. 9. 2018, prošnjo za digitalni prepis spisa z dne 26. 11. 2018, saj je bila podana že 25. 11. 2018, predlog, da sodi v zadevi senat, saj je število članov senata določeno z zakonom glede na očitano kaznivo dejanje, nagrado za predlog za postavitev tolmača, saj je zagotovitev ustnega prevajanja dolžnost sodišča, prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka, saj le-te založi sodišče, prošnjo za skupno bivanje s B. B., predlog za zagotovitev zaščitnih ukrepov in napoved pritožbe. Tožnik pa ni upravičen tudi do nagrade za prošnjo za omogočanje dela z dne 25. 1. 2019 ter strošek substitucij in substitucijsko pooblastilo, saj za to ni podlage v OT.

2. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da je toženka napačno odmerila stroške nudenja BPP in povsem arbitrarno presojala o tem, kateri stroški so za postopek potrebni in kateri ne. Toženka ni priznala približno 50% vseh priglašenih stroškov. Postopek je bil kompleksen, vse dopise je bilo treba prevajati. Pripor je trajal 30 mesecev, tožnik pa je vedno navedel argumente, zakaj je treba pripor odpraviti. Jasno je, da zastopanje pred sodiščem prve stopnje obsega tudi pritožbe zoper sklepe glede pripora. Zato je toženka nepravilno odmerila stroške za naslednja opravila: pritožbo z dne 26. 11. 2018, pritožbo z dne 21. 1. 2019, pritožbo z dne 18. 3. 2019, pritožbo z dne 14. 5. 2019, pritožbo z dne 22. 9. 2019, pritožbo z dne 3. 3. 2020 in pritožbo z dne 17. 4. 2020. Toženka je odmero stroškov nepravilno izvedla tudi v delu, ko tožniku ni priznala nagrade za študij primera, prošnjo za delo v ZPKZ, prošnjo za vnos televizorja, sestanke v ZPKZ Maribor, 20 dopisov ambasadi, 15 emailov družinskim članom upravičenca, za dostavo potrdila o vloženi ustavni pritožbi, za dopis MNZ glede kazenskega postopka in 10 predlogov za odpravo pripora. Vse vloge so bile argumentirane, specificirane in obsegajo več strani, zato so bile tudi potrebne. Končno poročilo stranki je samostojno opravilo, ki ga toženka neutemeljeno ni priznala. Tožnik je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci BPP, ki jim je v celoti priznana nagrada za BPP. Zaradi svojega poklicnega stanu in ker je zastopal upravičenca - delavca kot šibkejšo stranko v delovnem sporu je bil očitno diskriminiran pri odločanju organa za BPP. Izpodbijani sklep je tudi neobrazložen. Sodišče naj zato tožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in tožniku prizna vse priglašene stroške oz. izpodbijani sklep odpravi in vrne v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da je bila A. A. dodeljena BPP za postopek na prvi stopnji. Vlaganje vlog, o katerih ne odloča sodišče prve stopnje, presega obseg dodeljene BPP, zato toženka tožniku nagrade za te vloge ni mogla priznati. Prav tako toženka ni mogla priznati nagrade za vloge, o katerih ne odloča sodišče, temveč drug organ. V primeru sestanka tožnika z upravičencem v ZKPZ ni šlo za samostojno storitev, prav tako ni podlage za priznanje nagrade za dopise ambasadi in družinskim članom, saj v tem primeru ne gre za zastopanje pred sodiščem. V primeru predlogov za odpravo pripora je šlo za očitno veriženje vsebinsko enakih predlogov, tožnik pa tudi ni upravičen do nagrade za končno poročilo stranki, saj je temu namenjena obrazložitev sodbe.

4. Stranka z interesom, A. A., na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo št. Bpp 939/2018 z dne 19. 10. 2018 določen za pravno svetovanje in zastopanje upravičenca A. A. pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru X K 1842/2018, in sicer do izdaje odločbe sodišča prve stopnje v okviru navedenega kazenskega postopka. Prav tako ni sporno, da je tožnik odobrene storitve BPP opravil in stroškovnik tudi pravočasno vložil, toženka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku in tožniku odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na 17. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in določbe OT.

7. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

8. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da tožnik v tožbi opozarja na neenako obravnavanje oziroma diskriminacijo v primerjavi z ostalimi izvajalci BPP, kar utemeljuje z zastopanjem upravičenca - delavca kot šibkejše stranke v delovnem sporu. Te navedbe se ne nanašajo na obravnavano zadevo, v kateri je tožnik, kot že povedano, zastopal upravičenca do BPP v kazenskem (in ne delovnopravnem) sporu, zato jih sodišče ni presojalo po vsebini.

9. Tožnik nadalje v tožbi navaja več nepravilnosti izpodbijanega sklepa, med drugim naj bi toženka arbitrarno presojala o tem, kateri stroški so za postopek potrebni in kateri ne. Sodišče ugotavlja, da toženka odmere stroškov ni izvedla pavšalno, ampak je z navajanjem konkretnih razlogov ustrezno obrazložila odločitev v zvezi z odmero posamezne nagrade oziroma izdatka po OT. Tožnik zato neutemeljeno opozarja na neobrazloženost izpodbijanega sklepa, s čimer naj bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka. Nasprotno je pavšalno navajanje moč očitati ravno tožniku, saj ta ni določno obrazložil, katere postavke njegovega stroškovnika naj ne bi bile upoštevane oziroma določno obrazložene. Iz tega razloga nadaljnja presoja s strani sodišča v tej smeri niti ni bila mogoča. 10. Odločitev toženke v zvezi z nepriznanjem nagrade za posvete (sestanke) s stranko in pregled zadeve, je pravilna. Posvet s stranko in pregled dokumentacije se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre za samostojno storitev. Tožnik je stranko zastopal na narokih za glavno obravnavo in pri sestavi vseh vlog v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, za kar je nujno potrebna seznanitev z zadevo in pregled dokumentacije. Ker so bili stroški za posvete s stranko in pregled zadeve že zajeti v priznanih stroških za sestavo vlog in zastopanja na narokih, je odločitev toženke, da se tožniku ne prizna nagrada za sestanke, pravilna, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do podvajanja stroškov.

11. Toženka je tudi pravilno zavrnila nagrado za vložene prošnje za delo v ZPKZ in za vložene prošnje za vnos televizorja. Enako velja tudi za dopise ambasadi in družinskim članom upravičenca. V 1. členu ZBPP je namreč določeno, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva in se, po določbi 7. člena tega zakona, lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, torej za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Prošnja za delo v ZPKZ, prošnja za vnos televizorja itn. pa ne pomenijo uresničevanja pravice do sodnega varstva, za dodelitev BPP, ki se obravnava v drugih postopkih in ne sodnih, pa v določbah ZBPP ni podlage. Iz navedenega izhaja, da se BPP po ZBPP dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi.

12. Sodišče pa soglaša s tožnikom, da izpodbijani sklep ni pravilen v delu, v katerem toženka tožniku ni priznala nagrade za vloge, o katerih ne odloča sodišče prve stopnje (zahteva za varstvo zakonitosti oz. pritožba zoper sklepe o odreditvi oz. podaljšanju pripora). Upravičencu je bila z odločbo št. Bpp 939/2018 z dne 19. 10. 2018 dodeljena BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je bil zoper upravičenca odrejen pripor, postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah (višje sodišče, Vrhovno sodišče RS). Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka. Drugačno stališče je v nasprotju s smislom določb ZBPP, saj se BPP praviloma odobri za vsako posamezno zadevo posebej in ne za vsako posamezno pravno sredstvo v okviru iste zadeve. Glede na navedeno odločitev toženke v tem delu ni pravilna.

13. Sodišče pritrjuje tožniku tudi v delu, ki se nanaša na upravičenost do nagrade za končno poročilo stranki. Posvet stranke z odvetnikom pred vložitvijo tožbe je zajet z nagrado za sestavo tožbe, tega pa ni mogoče reči za končno poročilo stranki, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku. Ob koncu postopka lahko odvetnik stranko seznani z izidom zadeve in je za to upravičen tudi do nagrade, za kar ima podlago v tarifni št. 39 OT.

14. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da sklep ni pravilen, saj toženka ni postopala pravilno v delu, ki se nanaša na odmero nagrade za zahtevo za varstvo zakonitosti in pritožbe zoper sklepe o podaljšanju pripora ter odmero nagrade za končno poročilo stranki. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, sklep toženke v izpodbijanem zavrnilnem delu, to je v 2. točki izreka odpravilo in zadevo v tem delu v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, da v njem ponovno odloči. 15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

16. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.