Jedro

Kot pogoje za prijavo občana v obvezno zdravstveno zavarovanje določa zakon razen pogojev, ki se nanašajo na izpolnitev finančnega oziroma premoženjskega cenzusa, še okoliščino, da občan ni zavarovanec iz drugega naslova. To pomeni, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. Tožnica pa je oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, zato je zavarovana iz tega naslova po 5. točki 15. člena ZZVZZ in posledično nista izpolnjena oba zgoraj navedena pogoja za njeno prijavo v obvezno zavarovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo prvostopnega upravnega organa je odločeno, da se ne ugodi vlogi A.A. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je A.A. (tožnica v tem sporu) vložila vlogo za pridobitev pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (dalje ZZVZZ). Priložila je odločbo Centra za socialno delo Žalec, št. 1222-2294/2010-268 o upravičenosti do denarne socialne pomoči za čas od 1. 7. 2010 do 31. 12. 2010. Iz vloge in prilog izhaja, da je zaposlena oziroma samostojno opravlja poklicno dejavnost. 21. točka 15. člena ZZVZZ določa, da so do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja preko občine upravičeni državljani RS s stalnim prebivališčem v RS, ki niso zavezanci iz drugega naslova oziroma osebe, ki nimajo nobenih dohodkov oziroma kadar živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki zadnjih treh mesecev pa ne dosegajo 50% minimalne plače, oziroma če živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegov ožji ali širši družinski član prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Glede na to, da vlagateljica samostojno opravlja poklicno dejavnost, in da je vpisana v Poslovni register Slovenije, kot samostojna novinarka, ni upravičena do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanje iz proračuna Občine Žalec.

Tožena stranka je z enako obrazložitvijo v pritožbeni odločbi potrdila odločitev upravnega organa prve stopnje.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je na podlagi odločbe CSD Žalec, št. 1222-2294/2010-628, upravičena do prejema denarne socialne pomoči za čas od 1. 7. 2010 do 31. 12. 2010. Navaja določbo 15. člena ZZVZZ, ko je občina stalnega prebivališča dolžna v zavarovanje prijaviti državljane pod pogoji, ki jih ta zakonska določba navaja. Ker je iz odločbe CSD razvidno, da tožnica takšnih prihodkov nima, je na podlagi 15. in 24. člena ZZVZZ upravičena do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan. Na to dejstvo ne vpliva okoliščina, da je tožnica zavarovanka iz drugega naslova, ker iz tega naslova ne prejema prihodkov, ki bi presegali dohodke določene v 21. točke 15. člena tega zakona. To jasno izhaja iz navedene odločbe CSD Žalec.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o zdravstvenem varstvu in socialnem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki določa v 15. členu v 21. točki, da so zavarovanci po tem zakonu tudi državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova. Državljane iz te točke v obvezno zavarovanje prijavi občina stalnega prebivališča, če nimajo nobenih dohodkov, oziroma kadar živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50% minimalne plače, oziroma kadar živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kot pogoje za prijavo občana v obvezno zavarovanje določa zakon razen pogojev, ki se nanašajo na izpolnitev finančnega oziroma premoženjskega cenzusa, še okoliščino, da niso zavarovanci iz drugega naslova. To pomeni, da morata biti oba pogoja, to je premoženjski, in da niso zavarovanci iz drugega naslova, izpolnjena kumulativno. Zato so neutemeljeni tožbeni ugovori tožnice, da ne glede na to, da je oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, izpolnjuje zaradi slabega socialno premoženjskega stanja, pogoje za prijavo v obvezno zavarovanje, ker je prejemnica socialne pomoči po odločbi CSD Žalec. 15. člen tega zakona namreč taksativno našteva, katere osebe so zavarovanci po tem zakonu in med drugimi so pod točko 5 to osebe, ki kot navedeno, na območju RS samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic ter po 21. točki državljani RS, kadar izpolnjujejo pogoje za prijavo občine te osebe kot občana v obvezno zavarovanje. ZZVZZ namreč določa v navedeni 21. točki 15. člena za pridobitev statusa zavarovanca, drugačne pogoje (prvi stavek določa pogoj, da niso zavarovanci iz drugega naslova), kot jih je določal Zakon o socialnem varstvu, za dodelitev socialne pomoči, ki se je lahko prosilcu odobrila, ne glede na to, da opravlja samostojno gospodarsko poklicno dejavnost. Neutemeljeni so tako tožbeni ugovori, ki se nanašajo zgolj na izpolnitev finančno premoženjskega cenzusa s pavšalnim sklicevanjem na 24. člen ZZVZZ, ki ureja številna druga pravna razmerja, ki pa se ne nanašajo na dejansko stanje, kot je v obravnavanem primeru.

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu.

K točki II. izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.