Jedro

Stranski intervenient je upravičen do povračila stroškov postopka.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, to pomeni, da tožeča stranka v postopku ni uspela. V tem primeru mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka v znesku 551,46 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev (II. točka izreka) je pritožbo vložila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da s tem, ko je sodišče prve stopnje stranskemu intervenientu priznalo stroške in jih v plačilo naložilo tožeči stranki, je kršilo določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Tožeča stranka je namreč že v tožbi izpostavila okoliščino, da je izrek izpodbijane odločbe tožene stranke nejasen, kar je bil tudi edini razlog za vložitev tožbe. Sodišče bi tako moralo odločati samo o pravnem vprašanju, ne pa o dejanskih okoliščinah zadeve. Da vstopi v pravdo je bila izključno intervenientova odločitev, s tem da na potek pravde sploh ni imel vpliva. Njegova vloga je bila torej povsem nepomembna. Vstop v pravdo je bil v nasprotju z določbo prvega odstavka 11. člena ZPP, kjer je določeno, da mora stranka v postopkih ravnati tako, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški. Vse omenjeno pa pomeni, da stroški stranskega intervenienta ne morejo biti nujno potrebni za pravdo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo (pravilno sklep) spremeni tako, da stranski intervenient sam trpi svoje stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo stranski intervenient prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje. Stranski intervenient je subjekt stroškovnega zahtevka, vendar je v njem lahko le upravičenec, kar izhaja iz sodne prakse2. V postopku je aktivno sodeloval, saj je vložil odgovor na tožbo, v kateri je pojasnil potek zadeve in tudi priložil obširna dokazila. Udeležil se je naroka za glavno obravnavo in na naroku bil tudi zaslišan. Vse to je koristilo postopku in je zato tudi upravičen do povračila potrebnih stroškov, kot izhaja tudi iz sodne prakse3. Nerazumljivi so očitki tožeče stranke, da naj bi stranski intervenient ravnal v nasprotju z določbo 11. člena ZPP. Po mnenju tožeče stranke bi moral stranski intervenient že ob seznanitvi s tožbo predvidevati potek postopka ter končno odločitev sodišča in se tako odločiti, da v postopku ne bo sodeloval. Pri tem opozarja na intervencijski interes. Stranski intervenient je upravičen do priglašenih stroškov postopka, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu sklepa v izpodbijanem delu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 9. 2017 v zvezi s prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 11. 8. 2017. Stranski intervenient (zavarovanec) je 27. 11. 2017 priglasil vstop v pravdo. Sodišče je s sklepom VI Ps 1749/2017 z dne 1. 12. 2017 stransko intervencijo na strani tožene stranke dopustilo. Stranski intervenient je nato podal odgovor na tožbo in se tudi udeležil naroka za glavno obravnavo, kjer ga je sodišče tudi zaslišalo. Zaradi neizkazanega pravnega interesa tožeče stranke je sodišče tožbo zavrglo.

7. V zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki naložilo, da stranskemu intervenientu povrne stroške postopka.

8. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je stranski intervenient upravičen do povračila navedenih stroškov. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)4 v 69. členu določa, da dokler ni končan postopek na prvi stopnji, sodišče o začetku postopka tudi po uradni dolžnosti obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice, ali na zakon oprte neposredne koristi. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če je v spornem pravnem razmerju tretji soudeležen tako, da se odločitev lahko sprejme samo na enak način tudi zanj. Tožeča stranka je izpodbijala odločbe tožene stranke, ki so se nanašale na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo stranskega intervenienta. V tem primeru pa je stranski intervenient nedvomno imel pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank (prvi odstavek 199. člena ZPP). V postopku je aktivno sodeloval (vložil je odgovor na tožbo, udeležil se je naroka za glavno obravnavo in na naroku bil tudi zaslišan).

9. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, to pomeni, da tožeča stranka v postopku ni uspela. V tem primeru pa mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da naj bi bilo ravnanje stranskega intervenienta v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena ZPP. V navedenem členu je določeno, da si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. V sporni zadevi stranskemu intervenientu ni mogoče očitati zlorabo pravic. Kot je bilo že pojasnjeno, je lahko stranski intervenient zavaroval svoje pravice na način, da je vstopil v pravdo na strani tožene stranke. Nikakor pa stranski intervenient ni mogel predvideti, kako se bo postopek končal in s svojim ravnanjem tudi ni povzročil stroškov, ki bi nastali po njegovi krivdi, ali po naključju, ki bi se njemu primerilo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje.

12. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP je pritožbeno sodišče nadalje odločilo, da stranski intervenient sam trpi stroške odgovora na pritožbo. Navedeni odgovor namreč ni bil potreben za pravdo, niti ni vplival na odločitev pritožbenega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Sklep Cp 464/2016. 3 Pdp 914/2016. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.