Jedro

Potrdilo o dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe je potrdilo v smislu 179. člena ZUP, ki potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, v konkretnem primeru je to datum pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o imenovanju tožnikovega skrbnika. Glede na predloženo potrdilo je odločba o imenovanju skrbnika postala dokončna šele 28. 5. 2015 in šele s tem dnem je imenovani skrbnik pridobil upravičenje opravljati naloge tožnikovega skrbnika, vključno z zastopanjem v upravnih in sodnih postopkih. To pa pomeni, da tožnika v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, ni zastopal njegov zakoniti zastopnik, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 649/2015 z dne 20. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Predlog za postavitev začasnega zastopnika se zavrže.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve revizije zoper sklep Vrhovnega sodišča II Ips ... z dne 18. 12. 2014. Iz obrazložitve sledi, da prosilec nima poslovne sposobnosti in da mu je bil postavljen stalni skrbnik, in sicer Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) A. Ker je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila poslovno nesposobna oseba, je organ preko elektronske pošte pozval CSD A., naj izjavi, ali se strinja z dejanji svojega varovanca. CSD A. je dne 8. 4. 2015 sporočil, da ne soglaša z dejanji B.B. Prosilec tako ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP, ki je upravni postopek, saj mu je bil z odločbo CSD A. št. ... z dne 22. 9. 2014, ki je postala dokončna in izvršljiva dne 9. 1. 2015, postavljen stalni skrbnik, ki pa z ravnanji varovanca ni soglašal. 2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Zatrjuje, da odločba CSD A. št. ... z dne 22. 9. 2014 še ni dokončna in izvršljiva. Glede na to CSD A. (še) ni njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik, zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Poleg tega organ za BPP vloge ne bi smel zavreči zaradi tega, ker CSD z njo ni soglašal, ampak bi moral uporabiti četrti in peti odstavek 47. člena ZUP in zaradi neskrbnega ravnanja CSD A. od ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zahtevati, da mu postavi skrbnega in strokovnega skrbnika, oziroma bi moral v skladu z 51. členom ZUP ugoditi njegovi prošnji za postavitev začasnega zastopnika in nato z odločbo odločiti o vloženi prošnji. Z napadenim sklepom so mu bile kršene temeljne človekove pravice, ki jih Ustava varuje vsakomur, še posebej poslovno nesposobnim državljanom. Na podlagi 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišču še predlaga, da mu za potrebe te tožbe postavi začasnega zastopnika, ki mora biti odvetnik, notar ali druga strokovno usposobljena oseba.

3. Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V zadevah dodelitev brezplačne pravne pomoči pristojni organ na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Zato je treba v konkretni zadevi uporabiti III. poglavje ZUP z naslovom Stranka in njeno zastopanje. V skladu s 47. členom ZUP stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona. Organ za BPP se v izpodbijanem sklepu sklicuje na odločbo CSD A. št. ... z dne 22. 9. 2014, s katero je bil C.C. razrešen dolžnosti tožnikovega stalnega skrbnika (1. točka izreka), za novega skrbnika pa je bil imenovan Center za socialno delo A. (2. točka izreka). Njegove naloge so glede na delni odvzem poslovne sposobnosti enake dolžnostim skrbnika mladoletnika, ki je dopolnil 15 let, in obsegajo tudi zastopanje tožnika v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih (3. točka izreka). Stroškov v postopku ni bilo (4. točka izreka).

6. Sodišče je po uradni dolžnosti na podlagi 81. člena ZPP, ki se v tem postopku primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), predmetno tožbo poslalo tožnikovemu skrbniku v odobritev. CSD A. je z dopisom z dne 29. 6. 2015 sodišču sporočil, da tožbo odobrava, saj je izpodbijani sklep nezakonit. V času njegove izdaje namreč še ni bil stalni skrbnik B.B. Priložil je tudi fotokopijo prve strani odločbe z dne 22. 9. 2014 s (popravljenim) potrdilom o dokončnosti in pravnomočnosti, iz katere izhaja, da so 2., 3. in 4. točka izreka navedene odločbe postale dokončne šele 28. 5. 2015. 7. Potrdilo o dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe je potrdilo v smislu 179. člena ZUP, ki potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, v konkretnem primeru datum pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe. Na dokončnost odločbe pa ZUP veže pomembne pravne posledice, vključno z njenim učinkovanjem. Pravna ureditev upravnega postopka namreč praviloma veže učinkovanje odločbe na njeno dokončnost (glej tudi V. Androjna, E. Kerševan: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 436). Odločba o imenovanju CSD A. za tožnikovega skrbnika je glede na predloženo potrdilo postala dokončna šele 28. 5. 2015, torej je CSD A. šele s tem dnem pridobil upravičenje opravljati naloge skrbnika za B.B., vključno z zastopanjem v upravnih in sodnih postopkih. To posledično pomeni, da tožnika v postopku dodelitve BPP ni zastopal njegov zakoniti zastopnik, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

8. Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi odloči skladno z zgoraj zavzetim stališčem sodišča. 9. V zvezi s tožnikovim predlogom za postavitev začasnega zastopnika sodišče meni, da pogoji iz 82. člena ZPP niso izpolnjeni. Po navedeni določbi se namreč začasni zastopnik stranki postavi, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Kolikor je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika zlasti v naslednjih primerih: (1.) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2.) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3.) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4.) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5.) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Tožniku je bil, kot že povedano, zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (oziroma zamenjan) skrbnik, ki je po 28. 5. 2015 njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso izkazane. Prav tako ni izkazan dvom v skrbnikovo skrbnost v tem postopku v smislu tretjega odstavka 79. člena ZPP.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.