Jedro

Tožnica v konkretnem primeru uveljavlja priznanje izredne denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso izkazani izredni stroški, vezani na preživljanje, ki jih tožnica z lastnim dohodkom ne bi mogla pokriti. Tožnica namreč zatrjuje potrebo po sredstvih za redno preživljanje, saj navaja, da je v socialni stiski zaradi poškodbe nog, razveze zakonske zveze, plačevanja preživnine za otroka, ki je dodeljen očetu, stroškov za službena potovanja, plačevanja rednih stanovanjskih stroškov itd.. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da se navedeni stroški nanašajo na potrebe rednega preživljanja, t. j. plačevanje mesečnih položnic, obrokov kredita, preživnine za otroka ter izdatke v zvezi z opravljanjem s.p. dejavnosti in ti stroški niso takšni, da bi po svoji naravi predstavljali izredne stroške kot npr. izdatke za nabavo drv, kuriva, popravilo pralnega stroja, vodovodne napeljave itd.. Zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih zavrnilnih upravnih aktov in priznanje izredne denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 16. 6. 2015 in št. ... z dne 22. 4. 2015 ter priznanje izredne denarne socialne pomoči najmanj v višini 1.496,97 EUR. Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava.

V laični pritožbi enako kot tožbi navaja razloge, zaradi katerih se je znašla v težkem ekonomskem položaju. Izpostavlja poškodbo kolena, enoleten bolniški stalež, anuitete za najeti kredit za preživnino otroku po razvezi zakonske zveze, problem delitve stanovanja v hiši po razvezi zakonske zveze, lastništvo osebnega avtomobila in drugo. Zaradi visokih bančnih stroškov po izvršbah nima sredstev za preživljanje, to je osnovno življenjsko potrebo po hrani. Od 22. 12. 2015 je v stanovanju brez ogrevanja, luči in možnosti kuhanja, pranja in zagotavljanja osnovnih higienskih pogojev. Mesečni prejemki v višini 830,00 EUR ne zagotavljajo kritja minimalnih davkov in prispevkov, stroškov za prevoz k strankam, itd.. Po poškodbi jo je družina enostransko zapustila. Pokrivati mora izredno visoke stroške stanovanja, elektrike, pristojbine, davke in druge komunalne stroške, stroške ogrevanja, hrane in vode. Za ločitev in odločitev družine, da jo je 23. 11. 2012 zapustila in ji ne pomaga, ni sama kriva. Osebni avto Škoda je star 15 let, hiša in vikend na Hrvaškem pa sta v delitvi in ju koristi nasprotna stranka. Z izpodbijanima odločbama, po katerih se v materialnem položaju ogroženosti ni znašla iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, in da ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne bi mogla kriti, se ne strinja. O izredni socialni pomoči se odloča po prostem preudarku, pogoji pa so izpolnjeni. Ne presega osnovnega zneska minimalnega dohodka 265,22 EUR, saj izvršbe ne dopuščajo plačevanja sprotnih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe. Ta je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je v zvezi s pritožbeni navedbami potrebno ponovno poudariti predvsem naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve o vtoževani pravici do izredne denarne socialne pomoči je podana v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih(2) (ZSVarPre). ZSVarPre v 33. členu ureja namen, pogoje za dodelitev, višino in število zneskov izredne denarne socialne pomoči, ki jo je mogoče dodeliti v posameznem koledarskem letu. Po navedenem zakonu se lahko izredna denarna socialna pomoč samski osebi ali družini ne glede na druge pogoje dodeli le, če se ugotovi, da se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.

Določba 33. člena ZSVarPre je sestavljena iz nedoločnih pravnih pojmov. Pri zakonskem abstraktnem dejanskem stanu, po katerem oseba ni mogla ali ne more vplivati na to, da se ne bi znašla v položaju materialne ogroženosti gre v bistvu za pravni standard. Razlagati in uporabljati jo je potrebno tako, da se vsebina norme napolnjuje s prilagajanjem raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjekta, na katerega se obrača. V vsakem konkretnem primeru je potrebno razčistiti in ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, in ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oz. ali ima izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Za pozitivno odločitev o zahtevi mora biti dokazan dejanski stan vsaj iz enega od alternativno določenih pogojev. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči po prostem preudarku seveda ne sme biti arbitrarno, temveč v skladu z 2. odstavkom 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku(3) (ZUP). Odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Vendar pa v konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dokazano dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre.

6. Sodišče prve stopnje namreč pravilno ugotavlja, da niso izkazani izredni stroški, vezani na preživljanje, ki jih pritožnica z lastnim dohodkom ne bi mogla pokriti. V predsodnem, sodnem ter tem pritožbenem postopku se v bistvu zatrjuje potreba po sredstvih za redno preživljanje, saj je socialna stiska zatrjevana zaradi poškodbe nog, razveze zakonske zveze, plačevanja preživnine za otroka, ki je dodeljen očetu, stroškov za službena potovanja, plačevanja rednih stanovanjskih stroškov itd..

Povsem pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da se predhodno navedeni stroški(4) , nanašajo na potrebe rednega preživljanja, t. j. plačevanje mesečnih položnic, obrokov kredita, preživnine za otroka ter izdatke v zvezi z opravljanjem s.p. dejavnosti. Niso takšni, da bi po svoji naravi predstavljali izredne stroške kot npr. izdatke za nabavo drv, kuriva, popravilo pralnega stroja, vodovodne napeljave itd. Sicer pa je v okoliščinah konkretnega primera potrebno upoštevati, da je tožnica solastnica stanovanjske hiše in vikenda v vrednosti cca. 150.000,00 EUR. Ker gre pri izredni denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik ali družina izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z zmanjšanjem premoženja, tudi iz tega razloga pritožba ne more uspešno zatrjevati, da je delitev nepremičnin v teku, oz. da vikend koristi njen bivši zakonski partner. Odločilno je, da ni izkazanih izrednih stroškov, vezanih na nujno preživljanje.

7. Glede na višino dohodka in solastništvo nepremičnin pritožnica nadalje ne more uspešno vztrajati, da se je v položaju materialne ogroženosti znašla iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati. Pravno ni relevantno, da so njeni redni stroški za opravljanje samostojne dejavnosti, plačevanje preživnine za otroka, stroški izvršb za najeti kredit itd. tako visoki, da sama ne more kriti vseh izdatkov. Šteje se namreč, da je preživetje omogočeno, če dohodki presegajo osnovni znesek minimalnega dohodka. To mejo, ki je po Zakonu za uravnoteženje javnih financ(5) v zvezi s 26. členom ZSVarPre v pravno relevantnem obdobju zanašala 265,22 EUR pa je tožnica z mesečnimi dohodki 830,00 EUR močno presegla.

8. Iz predhodno navedenih dejanskih in pravnih razlogov je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževana pravica do izredne denarne socialne pomoči najmanj v višini 1.496,97 EUR.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS št. 73/2007 in 45/2008

(2) Ur. l. RS št. 60/2010 s spremembami.

(3) Ur. l. RS št. 80/1999 s spremembami.

(4) Vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z dne 8. 4. 2015. (5) Ur. l. RS št. 40/2012 s spremembami