Jedro

Dobra vera pri nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranimi nepremičninami ne konvalidira pravnega posla.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta proti toženi stranki uveljavljala ničnost prodajne pogodbe, sklenjene med toženo stranko in dne 07.02.1996 za stanovanje št. 3 v pritličju večstanovanjske stavbe, stoječe na parc. št. k.o. (nadalje sporno stanovanje). Nadalje je zavrnilo zahtevek na izbris vknjižbe lastninske pravice na navedenem stanovanju. V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k nerazdelni povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.590,99 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Proti navedeni sodbi se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba prvostopnemu sodišču očita, da je materialnopravno zmotno presojalo učinek ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med Mestno občino in ter pravno zmotno uporabilo določbe 88. člena ZDen, 16.člena ZDen ter 89. člena ZDen. Pritožba nadalje obširno izpodbija presojo prvostopnega sodišča, da je tožena stranka pri pridobitvi spornega stanovanja bila v dobri veri. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev prvostopne sodbe.

3. Stranski intervenient se v odgovoru na pritožbo zavzema za ugoditev pritožbi tožeče stranke.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Tožeča stranka proti toženi stranki uveljavlja ničnost prodajne pogodbe za spornostanovanje, sklenjene med toženo stranko kot kupko in (sedaj že pokojna) kot prodajalko ter zaradi ničnosti pravnega posla izbris vknjižbe lastninske pravice na spornem stanovanju na toženo stranko. Ničnost uveljavlja na določbi 88. člena Zakona o denacionalizacijskem postopku - ZDen, ki določa ničnost razpolagalnega posla z nepremičnim premoženjem, za katerega po ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Izbris vknjižbe tožeča stranka uveljavlja na določbi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1. 7. Bistvena pravno relevantna dejstva, ugotovljena po sodišču prve stopnje so: - sporno stanovanje je od leta 1993 dalje v denacionalizacijskem postopku. Tožeča stranka kot denacionalizacijski upravičenec zahteva vrnitev stanovanja v naravi (denacionalizacijska zadeva vodena pred Upravno enoto št. 321-798/93); - tekom denacionalizacijskega postopka je Mestna občina (stanovanjski sklad) sporno stanovanje prodala, ki je v navedenem stanovanju živela (prodajna pogodba z dne 06.02.1996 - priloga A7), ta pa je dva dni kasneje s prodajno pogodbo z dne 09.02.1996 (priloga A6) sporno stanovanje prodala toženi stranki; - tožena stranka se je na podlagi navedene pogodbe v zemljiški knjigi uspela vknjižiti kot etažna lastnica spornega stanovanja; - v sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem opr. št. II P 315/2008 z dne 15.03.2006, so pravdne stranke (tožeča stranka v tej zadevi in Mestna občina ugotovile in sklenile, da je prodajna pogodba, sklenjena med Mestno občino (pogodba pod prilogo A7), nična.

8. Že na podlagi navedenih dejstev se pokaže kot preuranjen, če ne že zmotenzaključek prvostopnega sodišča, "dejstvo, da je bila pogodba med in stanovanjskim skladom ugotovljena za nično, ne more neposredno voditi tudi do ničnosti prodajne pogodbe med in ter". Ni sporno, da je prodajna pogodba, sklenjena med Mestno občino in, katere predmet je sporno stanovanje in na podlagi katere je sporno stanovanje iz družbene lastnine (pravica uporabe) prešlo v last fizične osebe, nična. Posledica ničnosti navedenega pravnega posla je absolutna neveljavnost prodajne pogodbe, sklenjene med Mestno občino in. Predmetna nična pogodba tako nima nobenega pravnega učinka (103. člen in 104. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, sedaj 86. in 87. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Posledica ničnosti je vzpostavitev v prejšnje stanje, ker ničnost učinkuje za nazaj (ex tunc). Tako na podlagi nične prodajne pogodbe ni postala lastnica spornega stanovanja, pri čemer v zemljiški knjigi tudi ni bila vknjižena kot etažna lastnica spornega stanovanja. Sporno stanovanje tako na podlagi nične pogodbe ni prešlo iz družbene lastnine (pravica uporabe) v lastnino fizične osebe. Ali drugače povedano, na podlagi prodajne pogodbe (priloga A7), na spornem stanovanju ni pridobila lastninske pravice, ker je ta pogodba absolutno nična. Tako pa v danem primeru ni ovire za vrnitev stanovanja v naravi, kot to določa tretji odstavek 16. člena ZDen. Po citirani določbi namreč premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb.

9. Z v tej pravdi izpodbijano prodajno pogodbo (uveljavlja se ničnost pogodbe) je tako dejansko prodala tuje stanovanje, stanovanje v družbeni lasti(pravica uporabe) Mestne občine, torej razpolagala s tujo nepremičnino, za katero po določbah ZDen obstaja možnost vrnitve v naravi. Po določbi 47. člena ZOR je pogodba nična, če je predmet obveznosti oziroma pravno razpolaganje z njim nedopustno - z zakonom prepovedano. Prepovedanost razpolaganja z nacionaliziranim nepremičnim premoženjem pa določa prvi odstavek 88. člen ZDen. Taki pravni posli so nični (drugi odstavek 88. člena ZDen). Po določbi drugega odstavka 88. člena ZDen pa morebitna dobrovernost pridobitelja (v tem primeru tožencev kot kupcev stanovanja) ne vpliva na veljavnost pravnega posla, ker za ničnost posla zadostuje že samo razpolaganje z nacionalizirano nepremičnino. Dobra vera pri nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranimi nepremičninami ne konvalidira pravnega posla. Tako pa se pokaže kot pravno zmotno stališče prvostopnega sodišča, ki smiselno temelji na institutu varstva pred evikcijo (508. člen ZOR), da je izpodbijana prodajna pogodba veljavna, ker tožencema kot kupcema ni bilo znano, da je bila nepremičnina v postopku denacionalizacije in kot taka zunaj pravnega prometa in da nista vedela, da je bila pogodba, sklenjena med in Mestno občino, na podlagi sodne poravnave ugotovljena za nično. Sicer pa je tudi zaključek prvostopnega sodišča o dobrovernosti pridobiteljev (tožene stranke) zelo majav, ker je tožena stranka plačala kupnino za stanovanje že po pogodbi, sklenjeni med Mestno občino in (glej priloga A14), na kar zraven ostalega utemeljeno opozarja pritožba.

10. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem tožeče stranke na 89. člen ZDen pritožbeno sodišče le pripominja, da citirana določba kot izjemo določa kot zavezanca za vrnitev premoženja fizično osebo v primeru, da je premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih poslov. Po citirani določbi je obstoj morebitnih špekulativnih ali fiktivnih poslov zgolj naslov za vrnitev premoženja v naravi od fizične osebe. Citirana določba je izjema od pravila iz tretjega odstavka 16. člena in 51. člena ZDen, da je zavezanec lahko le pravna oseba. Citirana določba tako ne predstavlja materialnopravne podlage za uveljavljanje ničnosti pravnega posla.

11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (355. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP-C). Pri tem pa pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo spremeniti iz zavrnilne v obsodilno sodbo, ker je tožena stranka tekom pravde zatrjevala, da je na spornem stanovanju lastninsko pravico pridobila tudi na originaren način, na podlagi priposestvovanja (zakonito in dobroverno posest - drugi odstavek 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR oziroma drugi odstavek 43. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Navedenega ugovora tožene stranke pa sodišče prve stopnje ni presojalo. V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo upoštevati materialnopravna izhodišča pritožbenega sodišča iz te odločbe ter presojati še ugovor tožene stranke o pridobitvi lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestvovanja in o zadevi ponovno odločiti.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165.člena ZPP-D. 13. Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporabilo v skladu s 1060. členom OZ.