Jedro

Čeprav je pritožnica sodišču priložila dve potrdili o posojenem znesku denarja, je pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapustnikovo hčer A.K. (v nadaljevanju dedinja) napotilo na pravdo, da zoper zapustnikovega sina A.M. (v nadaljevanju dedič) uveljavi zahtevek, da v zapuščino spada terjatev do A.M. v višini 70.000,00 EUR (izrek pod I). Odločilo je, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa in dokazilo o vložitvi tožbe predložiti sodišču (izrek pod II). Zapuščinski postopek je prekinilo dokler pravda ne bo pravnomočno končana oziroma do poteka roka, ki je bil določen za vložitev tožbe, v kolikor tožba na bo vložena ter pritožnico opozorilo, da v kolikor tožbe ne bo vložila, bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga končalo ne glede na zahtevek, glede katerega je bila dedinja napotena na pravdo (izrek pod III).

2. Zoper citirani sklep je dedinja vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in se v pritožbenem predlogu zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče na pravdo napoti zapustnikovega sina - dediča. 3. V vloženem odgovoru na pritožbo se dedič zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri uveljavljanega pritožbenega razloga, kot tudi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 136. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ki je pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Res je sicer, kot trdi pritožba, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa zapisalo, da sodišče ne razpolaga z nobenimi dokazi o obstoju terjatve, kar sicer ne drži, ker je pritožnica že v vlogi z dne 23. 5. 2011 sodišču predložila dokazili o posojilu, vendar je kljub temu izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD namreč sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Čeprav je pritožnica sodišču priložila dve potrdili o posojenem znesku denarja (priloga pod A3 v spisu), je pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni. Negativnega dejstva namreč ni moč dokazovati. Iz tega razloga je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožnica pa bo ob dejstvu obstoja dokazil o danem posojilu, ta lahko uspešno uporabila v pravdnem postopku, ki ga bo uvedla po napotitvenem sklepu.

7. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje - 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

8. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.