Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem A. G. z navedbo, da ga zavrača na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP, ni pa podalo natančnejše vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznega predloga. Teh ni pojasnilo niti v obrazložitvi sodbe. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da naveden dokazni predlog v postopku na prvi stopnji ni bil substanciran. Ker se je tožena stranka izpraznitvenemu nalogu upirala le s trditvijo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za odpoved najemne pogodbe (svoje materialnopravno upravičenje za zahtevek pa je tožeča stranka gradila na zatrjevanem lastništvu nepremičnine, ki ga je dokazala s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska), je predlagani dokaz z zaslišanjem stranke (če je toženka z njim želela dokazati trditev, da tožnica nima aktivne legitimacije) tudi povsem neprimeren.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka glasi: "Nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Plg 12/2016 z dne 4. 2. 2016 ostane v celoti v veljavi."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Plg 12/2016 z dne 4. 2. 2016 ostane v celoti v veljavi, tožena stranka pa je tožeči stranki dolžna povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.044,57 EUR s zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Ugotovilo je, da je tožeča stranka na podlagi prodajne pogodbe s P. d d. dne 10. 9. 2015 postala lastnica (in najemodajalka) nepremičnine, ki jo zaseda tožena stranka kot najemnica. Na podlagi navedenega je zaključilo, da je bil ugovor toženke zoper izpraznitveni nalog neutemeljen in ga je obdržalo v veljavi.

2. Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlog tožeče stranke za vročitev sodne odpovedi toženi stranki in nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka s pripadki. Navaja, da tožeča stranka v konkretnem postopku ni vložila zahtevka za izdajo plačilnega naloga, zato je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki prisodilo nekaj drugega, kot je zahtevala, s čimer je kršilo določbo 2. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču prve stopnje očita tudi kršitev 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe, sodba pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. so ti nejasni. V postopku tožena stranka sploh ni prejela zemljiškoknjižnega izpiska, iz katerega naj bi izhajala lastninska pravica tožeče stranke, s čimer je bilo kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da prodajna pogodba sploh ni notarsko overjena. Zatrjuje tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je nezakonito in neobrazloženo zavrnilo zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke, A. G. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrdila je razlogom prvostopenjskega sodišča in predlagala, naj višje sodišče pritožbo zavrne ter toženki naloži v plačilo tožničine stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da izrek izpodbijane odločbe vsebuje napačno poimenovanje naloga, saj namesto v tožbi zahtevanega in v postopku na prvi stopnji izdanega naloga za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 12/2016 z dne 4. 2. 2016, izrek izpodbijane odločbe govori o plačilnem nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 12/2016 z dne 4. 2. 2016. Gre za očitno pisno pomoto, ki bi jo sodišče prve stopnje lahko sicer samo odpravilo z institutom poprave sodbe (328. člen ZPP). Ker Višje sodišče ne more popraviti sodbe prvostopnega sodišča, je omenjena pisna pomota prerasla v bistveno kršitev postopka, ki jo pritožbeno sodišče glede na njeno naravo lahko samo odpravi (1. odstavek 357. člena ZPP). Zato je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako, da se izrek nanaša na nalog za izpraznitev poslovnih prostorov.

6. Pri očitani kršitvi razpravnega načela iz 7. člena ZPP (zaradi domnevne nepredložitve zemljiškoknjižnega izpiska z dne 13. 5. 2016), gre za relativno bistveno kršitev postopka, ki bi jo morala toženka na podlagi 286. b člena ZPP grajati takoj, ko je bilo to mogoče in ne šele v pritožbenem postopku. Ne glede na to je očitek neutemeljen, saj je iz spisa razvidno, da je bil zemljiškoknjižni izpisek sodišču predložen (priloga A6) in da je bil toženi stranki skupaj s prvo pripravljalno vlogo vročen 18. 5. 2016, kot izhaja iz vročilnice pripete listu št. 18. spisa.

7. Tudi očitek absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke 339. člena ZPP je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je na naroku z dne 25. 1. 2017 zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem A. G. z navedbo, da ga zavrača na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP, in ni podalo natančnejše vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznega predloga. Teh ni pojasnilo niti v obrazložitvi sodbe. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da naveden dokazni predlog v postopku na prvi stopnji ni bil substanciran (toženka ni navedla, kaj bo stranka izpovedala in katero dejstvo bo s to izpovedbo dokazala). Ker se je tožena stranka izpraznitvenemu nalogu upirala le s trditvijo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za odpoved najemne pogodbe (svoje materialnopravno upravičenje za zahtevek pa je tožeča stranka gradila na zatrjevanem lastništvu nepremičnine, ki ga je dokazala s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska), je predlagani dokaz z zaslišanjem stranke (če je toženka z njim želela dokazati trditev, da tožnica nima aktivne legitimacije) tudi povsem neprimeren.

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na ključne pritožbene razloge. Zaradi kršitve določb pravdnega postopka je izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso bili podani ne ostali uveljavljani, ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v manjšem delu, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Ker odgovor na pritožbo tožeče stranke ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe, tudi tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena in 1. odstavkom 165. člena ZPP).