Jedro

Sodišče druge stopnje v na naroku ustno podanem izvedenskem mnenju izvedenke ne vidi nikakršnih neskladnosti, tudi ne v zvezi z ugotovitvijo odvisnosti od alkohola nasprotnega udeleženca, saj je izvedenka v zvezi s tem evidentno pojasnila, da nasprotni udeleženec na splošno zanika pitje alkohola v večjih količinah in svoje pitje alkohola minimalizira ter ne premore uvida v svojo bolezen, v potrebo po zdravljenju in jemanju zdravil ter abstinenci od alkohola in vse to kljub dosedanjemu rednemu jemanju zdravil in vodenju v varovanem oddelku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu, roj. ... 1968, podaljša pridržanje na varovanem oddelku A. A. za dobo enega leta, od 23. 9. 2022 do 23. 9. 2023 (točka I izreka), da morebitna pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (točka II izreka), o stroških postopka, ki bremenijo proračun, pa bo odločeno s posebnim sklepom (točka III izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec (dve pritožbi)1 sam in po svojem pooblaščencu. Sodišče druge stopnje je pritožbe obravnavalo enovito, torej kot eno pritožbo.

Pooblaščenec v pritožbi izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njegovo spremembo z odpustom iz varovanega oddelka, podrejeno s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje. Prvenstveno graja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, protispisni in zmotni so zaključki v delu, kjer sodišče nekritično v celoti povzema na naroku podano izvedensko mnenje sodne izvedenke glede obstoja zakonskih pogojev za podaljšanje ukrepa po določbah 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), pri tem pa opozarja, da je dopolnitev izvedenka podala neposredno na naroku po pripombah pooblaščenca na prvotno mnenje, nekonkretizirano, posplošeno in v delu povsem neobrazloženo, pri čemer pritožba meri na dejstvo, da nasprotni udeleženec že vsaj pet let abstinira od alkoholnih substanc, kar po stališču pritožbe vodi v zaključek, da se je "rešil" te hude vrste odvisnosti. Sodišče in sodna izvedenka se ne opredelita do okoliščine in dejstva, da iz samega predloga predlagatelja (A. A.) za podaljšanje ukrepa izhaja, da nasprotni udeleženec v času od bivanja pri njih ni kazal in ne kaže hetero oziroma avto agresivnega vedenja. Pritožba poudarja, da slednje ne izhaja niti iz ene listine sodnega spisa, niti iz zdravstvene dokumentacije. Tako se po stališču pritožbe izkaže obrazložitev v točki 10 izpodbijanega sklepa zmotna in v očitnem nasprotju z listinami sodnega spisa, posledično pa je zmotno uporabljeno materialno pravo, da so izpolnjeni pogoji po določbi prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki morajo biti sicer izpolnjeni kumulativno. Na predhodno izpostavljene pomanjkljivosti in nepravilnosti izvedenskega mnenja je pooblaščenec opozoril že na samem naroku. Obrazložitev sklepa je v tem delu pavšalna in nekonkretizirana, zaključka se ne da ustrezno preizkusiti. Nadalje pritožba opozarja in graja, da so navedbe pooblaščenca na naroku, da gre pri predlaganem podaljšanju za povsem nesorazmeren ukrep ter bi bilo moč isti učinek (varnost nasprotnega udeleženca ter tretjih oseb) doseči tudi z milejšim ukrepom oziroma obliko pomoči (z nadzorovano obravnavo ali obravnavo v skupnosti), ostale neodgovorjene, ne sodna izvedenka, ne sodišče se do njih nista opredelila. V tem delu je zato sklep neobrazložen in posledično nezakonit ter je podana kršitev postopka, kakor tudi zmotno uporabljeno materialno pravo (peta alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Sodišče bi pri izreku glede podaljšanja ukrepov, ki predstavljajo enega izmed najbolj invazivnih posegov v ustavno pravico posameznika do osebne svobode, moralo dosledno in strogo opraviti test sorazmernosti izreka podaljšanja ukrepa, kar je v zadevi povsem izostalo. Poleg tega je obdobje enega leta maksimalno obdobje, ki ga je moč izreči po določbah zakona in je po stališču pritožbe rezervirano za skrajne primere.

Nasprotni udeleženec v svojih laičnih pritožbah navaja, da naj se podaljšanje na varovanem oddelku ustavi, sklep razveljavi in se ga izpusti na prostost, ker je zdrav in delaven, ukrepa ne rabi, ni odvisen od alkohola in ga tudi ne uživa, naj se ga odpusti na prostost v domače okolje hkrati pa da ne dovoli, da ga izselijo iz zemljišča, ki ga je dobil od staršev in na njem stanoval 45 let. 3. Pritožba in utemeljena.

4. Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, ki temeljijo na naroku neposredno podanem mnenju sodne izvedenke medicinske stroke (v nadaljevanju izvedenka), medicinski dokumentaciji ter razgovoru z nasprotnim udeležencem in mnenju skrbnika2 (glej tudi točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa), tudi po oceni sodišča druge stopnje sprejelo pravilne materialno pravne zaključke (določbe 74., 75. ter 77. člena ZDZdr), ki jim v celoti pritrjuje sodišče druge stopnje ter v odgovoru na pritožbene trditve navaja naslednje:

6. Sodišče druge stopnje ponovno, kot že v sklepu z dne 22. 3. 20223, ugotavlja, da se niso spremenili razlogi, ki so obstajali pri zadnjem podaljšanju pridržanja na varovanem oddelku.4 Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podalo obširne, argumentirane razloge k svoji odločitvi, sodišče druge stopnje se njegovi dokazni oceni v celoti pridružuje. Tako v celoti sledi razlogom sodišča prve stopnje, da je podana nevarnost ogrožanja zdravja in življenja tako nasprotnega udeleženca kot tretjih oseb, prav zaradi njegove duševne motnje (diagnoza psihoorganski sindrom, organska blodnjava motnja, sindrom odvisnosti od alkohola, neopredeljena osebnostna motnja)5, česar ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi ukrepi (bodisi z nadzorovano obravnavo, bodisi izven varovanega oddelka SVZ)6, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedenki ter njenemu v postopku neposredno podanemu mnenju ter hkrati upoštevalo razgovor s samim nasprotnim udeležencem ter mnenje njegovega skrbnika (glej točko 3 izreka izpodbijanega sklepa).

7. Na podlagi vsega navedenega sodišče druge stopnje v celoti kot pravilne sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku SVZ v smislu prvega odstavka 74. člena ZDZdr7 v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr8 in 77. člena istega zakona.

8. Pritožba graja nekritično povzemanje izvedenskega mnenja, saj nasprotni udeleženec že vsaj pet let abstinira od alkoholih substanc, kar naj bi po njenem vodilo v zaključek, da se je "rešil te hude vrste odvisnosti", do česar se izvedenka niti sodišče nista opredelila. Sodišče druge stopnje v na naroku ustno podanem izvedenskem mnenju izvedenke ne vidi nikakršnih neskladnosti, tudi ne v zvezi z ugotovitvijo odvisnosti od alkohola nasprotnega udeleženca, saj je izvedenka v zvezi s tem evidentno pojasnila, da nasprotni udeleženec na splošno zanika pitje alkohola v večjih količinah in svoje pitje alkohola minimalizira9 ter ne premore uvida v svojo bolezen, v potrebo po zdravljenju in jemanju zdravil ter abstinenci od alkohola in vse to kljub dosedanjemu rednemu jemanju zdravil in vodenju v varovanem oddelku. Sodišče druge stopnje zato v podanem izvedenskem mnenju ne vidi nikakršnih neskladnosti, pri čemer ne more mimo dejstva, da je tudi nasprotni udeleženec sam na naroku glede alkohola povedal, "da tukaj ga ni, nikoli ni pretiraval z alkoholom... pretiraval bi, če bi se nenehno ukvarjal z alkoholom... ne drži, da je preveč pil alkohol, to ne gre, ni pil piva in vina... Ni bilo potrebe, da bi šel v bolnico zaradi alkohola... Policija ga je napadla na domu in ga kar odpeljala...".

9. Nadalje ni utemeljena pritožbena graja, da pri udeležencu v času bivanja v socialno varstvenem zavodu slednji ne kaže agresivnega vedenja. Nasprotno, kot agresivno vedenje je bilo zaznati njegove verbalne grožnje, ko je v telefonskih razgovorih z delavci CSD večkrat izražal grožnje, predvsem do novih lastnikov njegovega nekdanjega posestva, ki ga še sam vedno vidi kot svojega, kar je nenazadnje sam izrazil tudi na naroku10. Hkrati pa iz predloga predlagatelja izhaja, da je nasprotni udeleženec na vprašanje njegovih zaposlenih, kaj bi naredil v kolikor bi v hiši, ki ni več njegova last, našel drugega, odgovoril, da bi vse pobil, da bi stolkel vrata, da bi vse nagnal. Hkrati pa se je sodišče prve stopnje na naroku tudi samo prepričalo o njegovih verbalnih grožnjah in neobvladljivem vedenju, ki se lahko stopnjuje, ko je govora o njegovem nekdanjem imetju (glej točko 10 in točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Nenazadnje ni utemeljena pritožbena graja o tem, da gre za nesorazmeren ukrep, niti da se sodišče do tega ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je namreč argumentiralo razloge, zakaj ocenjuje, da je potrebno podaljšati zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku in zakaj, kljub temu, da gre za poseg v ustavno varovano pravico posameznika do osebne svobode, učinka ni moč doseči z milejšim ukrepom (glej razloge v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa).11 Posledično je smiselno šteti, da je bil opravljen test sorazmernosti.

11. Kot je ugotovilo sodišče druge stopnje že v sklepu z dne 22. 3. 2022 (v katerem je zavrnilo pritožbo glede odločitve o podaljšanju zadržanja za šest mesecev), nasprotni udeleženec potrebuje stalno varstvo in oskrbo, saj ima zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti, je nekritičen tako do svojega zdravstvenega stanja kot do zdravljenja, nima uvida v realno sliko, zdravljenju in jemanju zdravil nasprotuje, je nekritičen do svoje odvisnosti od alkohola ter do svojih prejšnjih ravnanj, ki jih je pripravljen ponoviti, ko hkrati ne zmore sprejeti že pred leti izgubljenega lastništva hiše, kar vse je razlog, da niso podani pogoji za odpust nasprotnega udeleženca iz varovanega oddelka.

12. Ponovno je izpostaviti, da lahko pride tudi do predčasnega odpusta v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca pred iztekom dobe izrečene v izpodbijanem sklepu, ob izpolnjenih predpostavkah iz prvega odstavka 71. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZDZdr12. 13. Na podlagi vsega navedenega, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in je pravilno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca (tri pritožbe, eno vloženo po pooblaščencu in dve po nasprotnem udeležencu) kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

14. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje.

1 Pritožbi z dne 26. 9. 2022 in z dne 28. 9. 2022 2 Mnenje skrbnika k odločanju o podaji predloga za podaljšanje sprejema na varovanem oddelku CSD Celje, Enota Celje, št. 1221-91/2020-31976/84 z dne 29. 8. 2022. 3 Glej list. št. 160 do 162 spisa. 4 Sklep Okrajnega sodišča v Ljutomeru Pr 14/2021 z dne 8. 3. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 230/2022 z dne 22. 3. 2022. 5 Izvedenka je povedala, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno 24-urno oskrbno in varstvo, zaradi bolezenskega neuvida in psihoorganske spremenjenosti, s sočasnim kongnitivnim deficitom v sklopu SOA (sindrom odvisnosti od alkohola) in posledične organske blodnjavosti, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju (nima stalnega bivališča) ali na drug način, posledično ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja ter je kljub nekajletnemu jemanju predpisane psihiatrične terapije bolezensko povsem nekritičen in ne premore uvida v potrebo po zdravljenju in jemanju predpisanih zdravil. V kolikor ne bi bil nadzorovan, bi verjetno posegal ponovno po alkoholu, saj zanika pitje alkohola v večjih količinah pred pridržanjem, pitje alkohola minimalizira. Je bolezensko povsem nekritičen in odklonilen do zdravljenja. Teh vzrokov ogrožanja ni mogoče odpraviti z drugimi, milejšimi oblikami pomoči izven socialno varstvenega zavoda (ko nima urejenega stalnega bivališča in odklanja vključitev v nadzorovano obravnavo). 6 Glej opombo 5 tega sklepa. 7 Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, če ogroža svoje življenje in življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim,če ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja,če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi),če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi iz področja socialnega varstva. 8 Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča. 9 Navedbe se nanašajo na preteklo obdobje, torej obdobje pred prvotno hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici in kasnejšo premestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek. 10 Navedel je, da njegov "dom ni prodan, hoče 125.000,00 EUR...", glede groženj pove, "da je res klical enega gospoda... gre za lastnika njegove bivše nepremičnine in ponovno vztraja, da mu nihče nič ne more prodati. Nihče nima kaj iskati na njegovi nepremičnini in tudi delati kakšne preprodaje..." 11 Sodišče prve stopnje ugotavlja, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo, zaradi katere potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, saj stalnega prebivališča nima, prav tako se nasprotni udeleženec ni pripravljen vključiti v nadzorovano obravnavo, ter ne sprejema dejstva, da ni več lastnik nepremičnin, temveč je v svoje lastništvo še vedno bolestno prepričan. 12 Vprašanje izboljšanja zdravstvenega stanja je v domeni strokovne presoje.