Jedro

Postavljeno prvo vprašanje ni natančno in konkretno, saj ni razvidno, da se nanaša na katero od razlag v izpodbijani sodbi

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo družbe A., d. o. o., št. E17033060001/neg/pon/2 z dne 18. 11. 2019, s katero je toženka zavrnila tožničino prijavo za uvrstitev na seznam končnih odjemalcev električne energije, ki so upravičeni do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da tožnica do uvrstitve na ta seznam ni upravičena, ker ni končni odjemalec v smislu Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) in Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju Uredba). Končni odjemalec v tem primeru je družba B., ki je elektriko, ki jo je nato porabila tožnica, kupovala na podlagi odprte pogodbo o dobavi, sklenjene z dobaviteljem, in ki je bila lastnik in plačnik merilnega mesta. Po presoji sodišča so bila način delitve in plačila stvar notranjih razmerij povezanih družb, pri čemer bi tudi tožnica lahko postala končna odjemalka, če bi s soglasjem imetnika soglasja za priključitev z dobaviteljem sama sklenila odprto pogodbo o dobavi (to je v letu 2017 tudi storila). EZ-1 in Uredba namreč ne določata, da je mogoče za končnega odjemalca šteti le lastnika in plačnika merilnega mesta, saj lahko navedeno pogodbo o dobavi s soglasjem lastnika sklene tudi tretja oseba.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem je predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: - Ali je v postopku prijave tožnice za uvrstitev na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, na podlagi vloge tožnice, štev. E17033060001 to, ob izpolnjevanju pogojev za priključitev na distribucijsko omrežje, na to potrebno priključiti, ne glede na to, da je imela družba možnost kupovati električno energijo na podlagi odprte pogodbe dobavitelja, sklenjene z B. d. o. o.? - Ali bi bilo potrebno v predhodnem upravnem postopku in posledično postopku v upravnem sporu, ki je tekel pred Upravnim sodiščem Slovenije, odd. v Mariboru, II U 154/2020 in v obrazložitvi sodbe, z dne 19. 1. 2024, ugotavljati ali je tožeča stranka izpolnjevala vsebinske pogoje iz EZ-1 in Uredbe, da je uvrščena na seznam upravičencev do znižanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, B. d. o. o.?

4. Predlog ni popoln.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Če stranka tega ne stori, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Postavljeno prvo vprašanje ni natančno in konkretno, saj ni razvidno, da se nanaša na katero od razlag v izpodbijani sodbi. Upravno sodišče namreč ni odločalo in se v sodbi ni opredeljevalo do pogojev za priključitev tožnice na distribucijsko omrežje, iz navedb v predlogu pa tudi ne izhaja povezava navedene okoliščine s predmetom odločanja v tej zadevi. Tudi drugo vprašanje je tako v jezikovnem kot v vsebinskem pogledu nejasno. Tako ni mogoče razbrati, na kaj točno se nanaša - ali na pomanjkljivosti v upravnem ali v sodnem postopku in na katere napake pri odločanju (na procesne kršitve ali uporabo materialnega prava), sploh ker je očitno, da je srž obrazložitve v sodbi prav razlaga pojma končnega odjemalca. V povezavi s predlagateljičinimi navedbami v predlogu je sicer mogoče ugibati, da se prvi del vprašanja nanaša na obrazložitev sodbe v konkretni zadevi. Če to drži, pa vprašanje ostaja na splošni ravni, saj ne cilja na konkretno pomanjkljivost v razlogih izpodbijane sodbe (razvidna ni niti iz obrazložitve predloga), zaradi katere njen preizkus ne bi bil mogoč. Vendar se ob takem razumevanju pokaže nadaljnji problem, in sicer kaj ima s pomanjkljivimi razlogi sodbe skupnega trditev v vprašanju "pri čemer dejstva, ali gre za lastnika merilnega mesta oz. evidentiranega plačnika le-tega, ni odločilna in tudi ne, če ima tožeča stranka zagotovljeno dobavo električne energije preko tretje pravne osebe". Celo če se šteje, da nič, ker bi lahko šlo le za izraženo predlagateljičino nestrinjanje s katerim od stališč v sodbi, pa tudi to v obravnavanem primeru ni podano, saj je iz sodbe razvidno, da za odločitev ni bilo bistveno lastništvo merilnega mesta ampak razlaga, da končni odjemalec kupuje električno energijo za lastno končno rabo na podlagi sklenjene odprte pogodbe o dobavi z dobaviteljem - članom bilančne sheme, take pogodbe pa predlagateljica ni predložila.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije na podlagi že citiranega šestega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

1 Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.