Jedro

Revizija se ne dovoli, če revident ne pojasni razlogov za njeno dovolitev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopno sodbo je tožnik po odvetniku dne 26.10.2007 vložil revizijo, pri čemer njeno dovoljenost utemeljuje s 1. in 3. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1, glede teh razlogov pa ne poda nobene obrazložitve.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Revizija se ne dovoli.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 30.1.2007, ki je postala dokončna v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 29.3.2007, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper izpodbijano odločbo. S prvostopno odločbo pa je bilo odločeno, da se A.A. po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), od 28.8.1945 ni štel za jugoslovanskega državljana.

Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti, ker izpolnjevanja pogojev za to revident ni niti obrazložil. Čeprav je vprašanje državljanstva ob podržavljenju predhodno vprašanje v denacionalizaciji (glej 3. odstavek 63. člena ZDen), ni mogoče z vrednostjo denacionalizacijskega premoženja (ki je revident v reviziji niti ne navede), ki je predmet denacionalizacijskega postopka in je sodno varstvo v takih zadevah zagotovljeno v samostojnem upravnem sporu, utemeljevati vrednosti postopka v zvezi z državljanstvom v smislu 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker pri ugotavljanju državljanstva pravica ni izražena v vrednosti, določba 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 v tem primeru ne pride v poštev.

Revident nadalje uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena. Ta določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident v reviziji ne pojasni, katere zelo hude posledice ima zanj izpodbijana odločitev, zato vrhovno sodišče obstoja tega pogoja za dovolitev revizije ne more presojati. Čeprav je jasno (tega revident v reviziji ne navaja), da zaradi ugotovitve neobstoja jugoslovanskega (in slovenskega) državljanstva za revidentovega prednika v smislu 9. člena ZDen ne bo izpolnjen eden od bistvenih pogojev za denacionalizacijo temu revidentovemu predniku podržavljenega premoženja, po presoji vrhovnega sodišča s tem še ni izkazan pogoj za dovolitev revizije v postopku ugotavljanja državljanstva, namreč da bodo revidentu zaradi odločitve v izpodbijani sodbi nastale hude posledice.

Čeprav vrhovno sodišče revizije ni dovolilo, pa pojasnjuje, da o pravnih vprašanjih, ki so predmet tega upravnega spora, obstoja obsežna ustaljena upravno-sodna praksa vrhovnega sodišča (na primer: X Ips 1390/2006 z dne 13.6.2007, X Ips 664/2006 z dne 5.9.2007, X Ips 1348/2004 z dne 5.7.2004, X Ips 593/2004 z dne 30.5.2007).

Glede na navedeno vrhovno sodišče meni, da v tem primeru za predlagano revizijo ni izpolnjen niti pogoj iz 1. niti pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki ju uveljavlja revident. Zato je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi revident sam.