Jedro

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na razveljavitev zakonske zveze zavrnilo zaradi zgrešene pasivne legitimacije, ker na pasivni strani v procesni skupnosti niso bili zajeti vsi dediči. Takšno stališče bi bilo pravilno, če bi tožnica s tožbo uveljavljala tudi ugotovitev obstoja dedne pravice po zapustniku iz naslova izvenzakonske skupnosti, na kar je tožnico napotilo zapuščinsko sodišče. V tem položaju bi dediči imeli položaj nujnih enotnih sospornikov in bi morala bodisi na aktivni bodisi na pasivni sodelovati tudi zapustnikova sestra kot zakonita dedinja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev v Splošni bolnišnici X dne 30. 6. 2015 sklenjene zakonske zveze med toženo stranko L. D. in zapustnikom M. D. ter na ugotovitev, da je tožena stranka pri sklepanju zakonske zveze vedela za vzrok neveljavnosti zakonske zveze. Tožeči stranki je naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Zoper takšno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožila tožnica. Navaja, da je sodišču prve stopnje že pojasnila, da tožbe zoper A. D. ne vlaga zato, ker se A. D. strinja s tožnico in zakonske zveze toženke s pokojnim M. D. ne priznava. A. D. je v pravdo vstopila in tožbeni zahtevek pripoznala. Sodišče prve stopnje izpodbijane sodbe A. D. ni vročalo, kar pomeni, da zoper odločitev sodišča A. D. ni imela možnosti vložiti nobenega pravnega sredstva. A. D. je v razširitev tožbe privolila ter se je tudi odzvala vabilu na narok za glavno obravnavo za dne 12. 5. 2017. Meni, da se materialnopravno razmerje v konkretnem sporu ne odraža v pasivni legitimaciji toženih strank oziroma dedičev. Ne glede na to pa je tožnica tožbeni zahtevek razširila tudi na A. D. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Do konca glavne obravnave se ob pogojih iz prvega odstavka 191. člena ZPP tožniku lahko pridruži nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca, če v to privoli. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da izjava, ki jo je A. D. podala v vlogi z dne 27. 12. 2016 in v vlogi z dne 9. 1. 2017 ne daje podlage za sklepanje, da se je A. D. pridružila tožnici kot nov tožnik. Ne glede na navedeno pa mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Glede na to, da tožnica navedene kršitve ni uveljavljala že na naroku, je v pritožbenem postopku ne more uspešno uveljaviti.

6. Zapuščinsko sodišče je zapuščinski postopek po pokojnem M. D. prekinilo in tožnico napotilo, da zoper zakoniti dedinji L. D. in A. D. vloži tožbo na razveljavitev med zapustnikom in L. D. sklenjene zakonske zveze, in da ima Š. B. dedno pravico po zapustniku kot njegova izvenzakonska partnerka.

7. Tožnica je zoper toženko vložila tožbo le na razveljavitev zakonske zveze, sklenjene med zapustnikom M. D. in toženko, ker naj bi toženka iz premoženjskih nagibov izkoristila izrecno slabo zdravstveno stanje zapustnika, prav tako pa zakonska zveza ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev, saj je v času sklenitve zakonske zveze pokojnik živel v zunajzakonski skupnosti s tožnico. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na razveljavitev zakonske zveze zavrnilo zaradi zgrešene pasivne legitimacije, ker na pasivni strani v procesni skupnosti niso bili zajeti vsi dediči. Takšno stališče bi bilo pravilno, če bi tožnica s tožbo uveljavljala tudi ugotovitev obstoja dedne pravice po zapustniku iz naslova izvenzakonske skupnosti, na kar je tožnico napotilo zapuščinsko sodišče. V tem položaju bi dediči imeli položaj nujnih enotnih sospornikov in bi morala bodisi na aktivni bodisi na pasivni sodelovati tudi zapustnikova sestra A. D. kot zakonita dedinja.

8. Ker pa je tožnica vložila tožbo le na razveljavitev zakonske zveze, pa je pravilno na pasivni strani navedla le toženko. Z odločitvijo v obravnavani zadevi dedinja A. D. ne bo v ničemer prizadeta, njena dedna pravica v ničemer ne bo zmanjšana, eventualna ugoditev tožbenemu zahtevku bi ji bila lahko kvečjemu v korist, zato ni nobenega razloga, da bi morala tudi dedinja v tem postopku sodelovati bodisi na pasivni bodisi na aktivni strani.

9. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča o pomanjkanju pasivne legitimacije, je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti v novo sojenje (353. člen ZPP). Glede na okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrneje, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. Gre za obsežen sklop pravnorelevantnih dejstev, ki jih prvič ne more ugotavljati in presojati sodišče druge stopnje, saj bi bila pravdnim strankam sicer odvzeta pravica do pritožbe.

10. Sodišče naj v ponovljenem postopku izpelje dokazni postopek in o tožbenem zahtevku ponovno odloči. 1 V nadaljevanju ZPP.