Jedro

Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo dnenarne terajtve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 87.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v tretjem odstavku izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18.05.2000 za izvršitelja določilo M. H. (prvi odstavek). V drugem odstavku izreka je odločilo o prenakazilu predujma z računa sodišča na račun izvršitelja, v tretjem pa je upniku naložilo, da v 8 dneh založi še 87.445,00 SIT predujma. Zoper tretji odstavek navedenega sklepa se je upnik pravočasno pritožil zaradi napačne uporabe ZIZ. Navedel je, da je odločitev zanj močno obremenjujoča, saj je poplačilo terjatve negotovo in povezano s stroški, ki bodo gotovo nastali. Vse mora plačati vnaprej, čeprav se lahko zgodi, da pri rubežu rubljivi predmeti ne bodo najdeni. Sodišče ima v 11. členu podlago, da odredi obročno plačevanje predujma, pri čemer je dopustna tudi odmera predujma v višini 150 % tarifne št. 1, kar je v konkretnem primeru 45.000,00 SIT. Meni, da bi bilo primerno določiti, da plača 30.000,00 SIT predujma takoj, nato pa drugih 30.000,00 SIT v roku 20 dni pred razglasom dražbe in zadnjih 30.000,00 SIT pred razglasom morebitne druge dražbe. Glede na to, da se rubi terjatev v višini 383.402,00 SIT, pri čemer so dosedaj upniku že nastali stroški taks in izvršilnega predloga, ni primerno, da se določi predujem v višini preko 1/5 (20%) izterjevane terjatve. Pritožba je utemeljena. V 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) je določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da založi predujem v višini 87.445,00 SIT, vendar pa razlogov za svojo odločitev ni konkretiziralo. Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah treba upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 87.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Zaradi bistvene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep z dne 18.05.2000, na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, v izpodbijanem delu (3. odstavku izreka) razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ob ponovni odmeri višine predujma bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi možnost, da pri prvem rubežu rubljivi predmeti ne bodo najdeni oz. da so nekatera izvršilna dejanja (ponovni rubež, ponovna dražba) odvisna od predloga upnika. Zato naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi v Pravilniku predvideno možnost obročnega odplačila (11. člen Pravilnika), kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.