Jedro

Bistvo podpisa stranke iz zadnje alinej drugega odstavka 12. člena ZST-1 je v tem, da z njim stranka potrjuje svojo izjavo, da so vsi podatki iz četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzame vso premoženjsko odgovornost (šesta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1). Pooblastilo za to izjavo pa ni in ne more biti vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek iz 95. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) zavrglo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) za oprostitev plačila sodne takse z dne 9.5.2017, in sicer iz razloga, ker tožnik svojega predloga ni dopolnil, tako kot je bil pozvan s sklepom z dne 22.5.2017, s katerim je bil opozorjen na posledice, če ne bo ravnal, kot mu je naloženo. Predlog za oprostitev plačila sodne takse namreč ne vsebuje podpisa tožnika, ampak le podpis njegovega pooblaščenca.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu. Navaja, da v skladu z veljavno zakonodajo Izjave o premoženjskem stanju ni več treba prilagati k vlogi za oprostitve plačila sodne takse. V nadaljevanju povzema določbo 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadgrajevanju: ZST-1). Glede na navedeno zakonsko določbo sodišče odloči o podanem predlogu, podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke pa pridobi po uradni dolžnosti. Tako ne drži navedba sodišča, da pri določbi 12. člena ZST-1 ne gre samo za posredovanje podatkov in izjav (pri tem se sodišče sklicuje na zakon, ki ni več v uporabi), saj sodišče po uradno dolžnosti preveri premoženjsko stanje in podatkov o dohodkih in premoženju stranka sodišču sploh ne posreduje. Posledično stranka ne more prevzemati odgovornosti o resničnosti, točnosti in popolnosti podatkov. Praksa sodišč potrjuje, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko podpisan s strani pooblaščenca. Pri tem se sklicuje na odločbi Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 847/2017 in III P 920/2017 in odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1204/2017 in P 688/2017 .

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZST-1 v drugem odstavku 12. člena jasno določa, kaj vse (torej katere podatke in izjave) mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. V tretjem odstavku določa tudi, da mora sodišče, v primerih ko predlog ne vsebuje vseh v drugem odstavku predvidenih podatkov in izjav, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. V pravdnih postopkih (kot je tudi obravnavani) to pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v takšnem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže (prvi in četrti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. 5. Ker tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse ni vseboval vsega, kar zahteva zakon (drugi odstavek 12. člena ZST-1), ga je sodišče s sklepom z dne 22.5.2017 pozvalo, da predlog dopolni. V sklepu je povzelo določbo drugega odstavka 12. člena ZST-1, s čimer je tožniku pojasnilo, kaj vse mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati in ga hkrati opozorilo na posledice, če se ne bo ravnal po sklepu. V zadnji alineje je tako jasno navedlo, da mora predlog vsebovati tudi (lastnoročen) podpis stranke, kot to izhaja tudi iz zadnje alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1. Sodišče se torej ne sklicuje na zakon, ki ni več v uporabi, kot to trdi pritožba.

6. Da tožnik ni ravnal, kot mu je bilo naloženo s sklepom z dne 22.5.2017, za tožnika, glede na njegove pritožbene navedbe, ni sporno. Meni le, da ni ravnal napačno, ko je zanj predlog podpisal njegov pooblaščenec. Vendar je tako stališče po oceni pritožbenega sodišča zmotno. Bistvo podpisa stranke je namreč v tem, da z njim stranka potrjuje svojo izjavo, da so vsi podatki iz četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost (šesta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1). Pooblastilo za tako izjavo pa ni in ne more biti vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek iz 95. člena ZPP1. 7. Dejstvo, da sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožene stranke lahko pridobi iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožnika (kot predlagatelja), da sam poda podatke o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 in druge podatke določene v navedeni zakonski določbi ter izjave2 in je drugačno pritožbeno stališče pravno zmotno.

8. Prakso sodišč prve stopnje na katero se pritožnik sklicuje, pritožbeno sodišče ni moglo preveriti, saj ni bila priložena pritožbi, pri tem pa še poudarja, da ta ni bila predmet pritožbenega preizkusa.

9. Ker tožnik jasnemu navodili iz sklepa z dne 22.5.2017 ni sledil in svojega predloga ni ustrezno dopolnil, je izpodbijana odločitev sodišča pravno pravilna.

10. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep VSK Cpg 270/2014. 2 Primerjaj sklep VSL II Cpg 361/2017.