Jedro

Če pritožbeno sodišče ne presodi ali so dostavljene listine tiste, ki jih je sodišče zahtevalo ali ne, ima sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče je s sodbo razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 18.7.1991 in sklep Komisije za varstvo pravic tožene stranke z dne 24.9.1991, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, zato je toženi stranki naložilo, da ga pozove nazaj na delo ter mu izplača prikrajšanje pri plači. Sodišče je ugotovilo, da je tožniku kot zidarju prenehalo delovno razmerje zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, vendar pa tožena stranka ni predložila dokaza, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja delavcev, zato sodišče tega dejstva ni moglo z gotovostjo ugotoviti. Tožnik pa je trdil, da so zidarska dela opravljali privatniki. Sodišče zaključuje, da tožena stranka programa razreševanja presežnih delavcev ni sprejela in da ni obstojal nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožniku. Tožena stranka tudi na poziv sodišča ni predložila dokumentacije, kdo in na kakšen način je ocenil tožnikovo delovno uspešnost, ki je temeljni kriterij za določanje presežnih delavcev.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni predložila dokazov, ki jih je zahtevalo sodišče prve stopnje že na obravnavi 12.8.1992, tožena stranka se tudi ni udeleževala obravnav, zato je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, saj je dokazno breme na toženi stranki, da dokaže zakonitost prenehanja delovnega razmerja. Sodišče tudi zaključuje, da način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri kateri tožniku predpostavljeni delavec ni sodeloval, gotovo ni mogel biti objektiven.

Tožena stranka je zoper pravnomočno drugostopno sodbo pravočasno vložila revizijo. V reviziji uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v pritožbi pojasnila in izkazala, da je vse zahtevane listine že posredovala sodišču z dopisom z dne 15.9.1992, vendar se pritožbeno sodišče o teh okoliščinah sploh ni izjasnilo. Sodišče je tožniku priznalo polno odškodnino zaradi prenehanja delovnega razmerja, ne da bi pri tem navedlo pravno oziroma zakonsko podlago za takšno odločitev. Škodo je treba dokazati in ugotoviti, saj je povsem možno, da oseba ustvarja dohodek drugje in da dohodek pridobiva z delom. Sodišče tožnikovega oškodovanja sploh ni ugotavljalo. Revident predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnika zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki jo revident smiselno uveljavlja. Po določbi 1. odstavka 375. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi svoje sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. V danem primeru drugostopno sodišče tega v izpodbijani sodbi ni naredilo, zato ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Revident je že v pritožbi zoper prvostopno sodbo navajal, da je z dopisom z dne 15.9.1992 dostavil sodišču zahtevano dokumentacijo. Ta dopis je v spisu (pod zap.št. 11), v prilogah spisah pa tudi listine. V pritožbi revident še navaja, da te listine ponovno dostavlja, kar je očitno storil, saj so listine v dveh izvodih. Odločitev sodišča v pretežni meri temelji ne dejstvu, da revident ni predložil zahtevanih dokazov, kljub temu pa se drugostopno sodišče do pritožbene navedbe ni opredelilo, ni zavzelo stališča, ali je revident dostavil listine oziroma ali so dostavljene tiste listine, ki so bile zahtevane ali ne. Dostavljene listine niso presojene, zato revizijsko sodišče ne more preizkusiti izpodbijane sodbe, ker ne more glede na določbo 3. odstavka 385. člena ZPP samo ugotavljati dejanskega stanja oziroma dokazno presojati listin, ki jih drugostopno sodišče v izpodbijani sodbi ni presodilo.

Glede na navedene pomanjkljivosti revizijsko sodišče ne more presojati ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, zato je na podlagi 1. odstavka 394. člena ZPP sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 47/I/94).