Jedro

Sodišče je omogočilo prevod, ki ga je opravila tožnica. Iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec takemu prevajanju nasprotoval ali zahteval drugega tolmača. Katere dejanske ugotovitve bi bile drugačne, če bi v postopku sodišče tožencu postavilo drugega tolmača, pritožba ne pove, v posledici tega pa tudi ne, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, sklenjeno dne 28.6.2008 v Kopru.

2. Proti sodbi se pritožuje toženec po pooblaščenki. Na prvem mestu sodišču očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da je zakonska zveza nevzdržna. Tožnico ima še vedno rad in se ne želi razvezati. Meni, da tudi za tožnico zakonska zveza ne more biti nevzdržna, saj tega ni dokazala. Sodišču pa očita tudi kršitev postopka, ker imajo po 6. členu ZPP stranke in drugi udeleženci pravico uporabljati v postopku svoj jezik. Pritožnik je albanske narodnosti in slovenščine ne razume dobro, zato bi mu sodišče moralo zagotoviti tolmača za albanski jezik. Ker mu ni, mu tudi ni bilo omogočeno, da bi razjasnil dejansko stanje, pri čemer je bil postavljen v slabši položaj kot tožnica. Neuporaba 6. člena ZPP je potrditvah pritožbe vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, gre pa tudi za kršitev iz 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče v nasprotju z določbami ZPP zahtevo pritožnika, da bi v postopku uporabljal svoj jezik in v svojem jeziku spremljal postopek, zavrnilo.

3. Tožnica je po pooblaščencu podala odgovor na pritožbo, v katerem trdi, da naj bi toženec iz lastnih interesov oviral razvezni postopek. Ponavlja, da je zakonska zveza nevzdržna in tudi, da je toženec očitno razumel tako tožbo kot vabilo naj se oglasi na obravnavi, podal je tudi odgovor na tožbo, kar je bilo vse v slovenskem jeziku, ki ga očitno razume. Že več let živi in dela v Sloveniji in brez pomoči tolmača vodi tudi upravne postopke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je to zapisalo sodišče v izpodbijani sodbi, je zakonska skupnost z zakonom urejena skupnost moža in žene, ki temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči in v kateri sta zakonca enakopravna. Po 65. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta zanj iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Za razvezo torej zadošča že zahteva enega od zakoncev, ki obstoječo skupnost občuti kot nevzdržno in nasprotovanja razvezi s strani drugega zakonca v takem primeru ni mogoče upoštevati. Na podlagi tožničinega zaslišanja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta se pravdni stranki odtujili in med njima ni več medsebojne čustvene povezanosti, tožnica s tožencem ne vidi več skupne prihodnosti in tudi ne živita več skupaj. Sodišče ni imelo razloga, da taki tožničini izpovedbi ne bi verjelo. Pritožba, ki trdi, da naj bi bila ugotovitev v zvezi s to okoliščino napačna, je pavšalna, saj ostaja na ravni gole trditve, zaradi česar dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi ne more omajati.

6. Tožba je bila tožencu pravilno poslana v odgovor, toženec je odgovor tudi podal in v njem izrazil strinjanje z razvezo. Drugače je povedal na glavni obravnavi. Po tem, ko je sodišče seznanil, da ne razume slovenskega jezika (kar je mogoče šteti kot predlog v smislu prvega odstavka 102. člena ZPP, naj se mu zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku,), mu je sodišče omogočilo prevod, ki ga je opravila tožnica. Iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec takemu prevajanju nasprotoval ali zahteval drugega tolmača. Tudi v pritožbi tega ne trdi, navaja le, da bi mu sodišče moralo zagotoviti tolmača. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da gre za kršitev iz 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana takrat, ko sodišče v nasprotju z določbami ZPP zavrne zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. Kršitev 6. člena ZPP pa je relativne narave. Relativna kršitev postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kašne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Toženec pravilnosti sodbe ni uspel postaviti pod vprašaj. Na obravnavi je povedal, da se z razvezo ne strinja, ker ima tožnico rad, v pritožbi pa trdi isto. Katere dejanske ugotovitve bi bile drugačne, če bi v postopku sodišče tožencu postavilo drugega tolmača, pritožba ne pove, v posledici tega pa tudi ne, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je glede na vsebino vloge, ki ni doprinesla k odločitvi v zadevi pritožbeno sodišče zavrnilo, saj ne gre za potrebne pravdne stroške v smislu 155. člena ZPP.