Jedro

Natančno branje izpodbijane sodbe pa pokaže, da je v izreku izpodbijane sodbe povsem izostala sankcija, ki se storilcu izreka, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11.) izhaja pravilna obrazložitev uporabe milejšega predpisa in odločitev o izreku milejše sankcije (globe v višini 500,00 EUR in 7 KT). Ker pa iz sodbenega izreka ne izhaja, je zato takšen izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu, posledično pa tudi neizvršljiv.

Izrek

Ob reševanju pritožbe storilčeve zagovornice se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) z dne 3. 9. 2020 delno ugodilo in je plačilni nalog (PN), ki ga je izdal prekrškovni organ, po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. člena Zakona o prekrških (ZP-1) spremenilo v delu, ki se nanaša na pravno kvalifikacijo prekrška tako, da je storilca poslej spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki šestega odstavka člena 46 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. V preostalem delu pa je storilčevo ZSV zavrnilo kot neutemeljeno, sodne takse pa mu ni določilo.

2. Taki odločitvi nasprotuje storilec s pravočasno vloženo pritožbo po svoji zagovornici iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev določb ZP-1 in predlaga, da se pritožbi ugodi in se postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3. Ob obravnavanju pritožbe storilčeve zagovornice je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1. 4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje glede na vloženo ZSV storilca z dne 3. 9. 2020, v kateri je storilec oporekal ugotovitvam prekrškovnega organa, da je dne 25. 8. 2020 ob 8.32 uri v Velenju prekoračil tam omejeno hitrost (na 50km/h) na način, da je takrat s svojim vozilom vozil s hitrostjo najmanj 89 km/h, v skladu z določbo četrtega odstavka člena 65 ZP-1 dopolnilo dokazni postopek, v katerem je poleg storilca zaslišalo tudi oba poslujoča policista R. A. in A. Š. ter na podlagi razpoložljive spisovne dokumentacije ter na podlagi dokazne ocene tako izvedenih dokazov zaključilo, da je storilec kritičnega dne brez dvoma tako, kot izhaja že iz ugotovitev prekrškovnega organa, v naselju V. prekoračil tam omejeno hitrost (50 km/h), prekršek pa je bil s strani prekrškovnega organa ugotovljen z uporabo tehničnega sredstva, postopek pa je bil tudi skladen s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Na podlagi takih ugotovitev je glede storilčeve odgovornosti za očitan prekršek storilčevo ZSV v tem delu zavrnilo. Je pa prvo sodišče tako, kot izhaja iz točke 11) izpodbijane sodbe ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 2 ZP-1, na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZRrCP-S), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 123/2021 dne 27. 7. 2021 in ki se uporablja od 11. 8. 2021 dalje ugotovilo, da je storilcu očitana prekoračitev dovoljene hitrosti za več kot 30 km/h v naselju sedaj opredeljena v določbi 4. točke šestega odstavka člena 46 ZPrCP, za ta prekršek pa se storilcu poslej izreče globa 500,00 EUR in pa 7 kazenskih točk (KT), medtem, ko je v času storitve prekrška za tovrstno ravnanje po določbi 5. točke petega odstavka člena 46 ZPrCP bila predpisana sankcija in sicer globa v višini 1.000,00 EUR in pa 9 KT.

5. Uradni preizkus izpodbijane sodbe (člen 159 ZP-1) pa je pokazal, da se je sodišču prve stopnje pri razsoji v obravnavani prekrškovni zadevi pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, saj je izrek izpodbijane sodbe nejasen in nedoločljiv in kot tak tudi neizvršljiv, taka ugotovitev pa pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe. Iz določbe tretjega odstavka člena 135 ZP-1 namreč izhaja, da mora sodbeni izrek sodbe o prekršku vsebovati poleg storilčevih osebnih podatkov tudi podatke o tem, za kateri prekršek se storilcu izreka sankcija, dejanski stan prekrška in predpis o prekršku in tudi sankcijo, ki se izreče storilcu oziroma odločitev, da se sankcija odpusti, prav tako pa mora sodbeni izrek, če je to potrebno, vsebovati sankcije za posamezne prekrške ter enotno sankcijo, če gre za stek prekrškov, prav tako pa tudi odločitev o odvzemu premoženjske koristi, odločitev o morebitnem vštevanju pridržanja in pripora ter odločitev o stroških postopka in premoženjskopravnem zahtevku (določba prvega odstavka člena 138 ZP-1). V obrazložitvi sodbe o prekršku pa sodišče nato navede razloge za vsako posamezno točko sodbenega izreka.

6. Natančno branje izpodbijane sodbe pa pokaže, da je v izreku izpodbijane sodbe povsem izostala sankcija, ki se storilcu izreka, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11.) izhaja pravilna obrazložitev uporabe milejšega predpisa in odločitev o izreku milejše sankcije (globe v višini 500,00 EUR in 7 KT). Ker pa iz sodbenega izreka ne izhaja, je zato takšen izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu, posledično pa tudi neizvršljiv.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek brez, da bi se spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti pritožbenih navedb v pritožbi storilčeve zagovornice.

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po potrebi dopolniti doslej izveden dokazni postopek in znova odločiti o utemeljenosti storilčeve ZSV in pri tem navesti jasne in prepričljive razloge o storilčevi odgovornosti za storjen prekršek, prav tako pa v izreku in tudi v obrazložitvi sodbe navesti pravilno pravno podlago in na tej podlagi tudi obrazložiti izrek zakonite sankcije, ki se storilcu izreka na način, da bo sodbeni izrek jasen in razumljiv in posledično tudi izvršljiv. Pri presoji pravilne uporabe materialnega prava pa bo moralo tako, kot je to storilo že doslej, biti pozorno na spremembe predpisa, ki določa prekršek (ZPrCP).