Jedro

Upravičenka do brezplačne pravne pomoči kot upnica v izvršilnem postopku ni zgolj pasivna udeleženka, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Za to pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Bpp 619/2017 z dne 27. 12. 2019 se v zavrnilnem delu (III. točka izreka) odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) priznal predujem za že nastalo nagrado in stroške v višini 91,35 EUR, pri čemer je v navedeni znesek že vštet davek na dodano vrednost v višini 16,47 EUR (I. točka izreka). Priznani znesek se izplača v skladu z določili 44. in 45. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in se nakaže na transakcijski račun tožnika (II. točka izreka), odprt pri A., d.d. št. ... (II. točka izreka). Kar zahteva tožnik več ali drugače, se zavrne (III. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik prosilki A. A. z odločbo opr. št. Bpp 619/2017 z dne 19. 10. 2017 dodeljen za nudenje redne brezplačne pravne pomoči od 26. 8. 2017 dalje v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v izvršilnem postopku zoper B. B. zaradi prisilne izvršitve stikov med mladoletnim otrokom in prosilko, pri čemer navedena odločba velja za vložitev enega predloga za izvršbo ter za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku. Ker je tožnik vrnil napotnico Bpp 619/2017 z dne 20. 10. 2017 s stroškovnikom še preden je bil postopek na prvi stopnji zaključen, je organ za brezplačno pravno pomoč smiselno štel, da je tožnik predlagal izplačilo akontacije za že opravljene odvetniške storitve v izvršilnem postopku.

2. Po pregledu stroškovnika in spisa Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 2145/2017 je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da stroškovnik ni povsem v skladu z določbami Odvetniške tarife (OT) v zvezi s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) in obsegom opravljenega dela. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožniku priznal stroške: 40 točk za predlog za izvršbo, 80 točk za odgovor na ugovor in 4,8 točk za materialne stroške, skupno torej 124,8 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 74,88 EUR, s pripadajočim davkom na dodano vrednost v višini 16,47 EUR pa 91,35 EUR.

3. Organ za brezplačno pravno pomoč tožniku ni priznal 200 točk za predlog za opravo izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni z dne 10. 1. 2018, saj le-ta ni bil potreben za izvršbo, enako stališče pa je zavzelo tudi Okrajno sodišče v Mariboru v sklepu opr. št. I 2145/2017 z dne 30. 1. 2018. Organ za brezplačno pravno pomoč tožniku tudi ni priznal dvakrat po 200 točk za predlog za izvršitev denarne kazni z dne 8. 10. 2018 in za vlogo – izjavo v zvezi z odgovorom dolžnika na predlog z dne 27. 11. 2018, saj le-ta nista bila potrebna za izvršbo, enako stališče pa je zavzelo tudi Okrajno sodišče v Mariboru v sklepu opr. št. I 2145/2017 z dne 6. 3. 2019. Prav tako tožniku ni priznal 160 točk za pritožbo zoper sklep z dne 7. 2. 2018, saj priglašeni strošek sodi v zastopanje pred sodiščem druge stopnje, prosilki pa je bila z odločbo opr. št. Bpp 619/2017 z dne 19. 10. 2017 odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje na prvi stopnji.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja, zato pred upravnim sodiščem vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, saj je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da tožena stranka ni samostojno presojala potrebnosti sestave predloga za izvršitev denarne kazni z dne 8. 10. 2018 in vloge – izjave v zvezi z odgovorom dolžnika na predlog z dne 27. 11. 2018, ampak se je odločila na podlagi odločitve Okrajnega sodišča v Mariboru, katero je v izvršilnem postopku s sklepom opr. št. I 2145/2017 predlog upnice A. A. za izvršitev denarne kazni zavrnilo. V kolikor bi tožena stranka samostojno in objektivno presodila celoten potek izvršilnega postopka I 2145/2017, bi ugotovila, da je bil predlog upnice za izvršitev denarne kazni vsekakor utemeljen, saj dolžnik B. B. upnici A. A. stikov s skupnim mladoletnim otrokom ni želel izvrševati. Izpostavlja, da je dolžnik ravno zaradi denarne kazni, ki mu je grozila, začel upnici omogočati stike, zato je upnica dne 27. 11. 2018 podala izjavo, v kateri je opisala, da je na strani dolžnika prišlo do pozitivnih sprememb glede izvajanja stikov med upnico in mladoletnim otrokom. Poudarja, da zavrnitev predloga upnice za izvršitev denarne kazni ni bila posledica njegove neutemeljenosti, ampak spremenjenih okoliščin na strani dolžnika, ki je med odločanjem sodišča o izreku denarne kazni začel upnici omogočati stike z mladoletnim otrokom. Glede na opisane okoliščine in dejstvo, da je bil tožnik k vložitvi vloge - izjave z dne 27. 11. 2018 s strani sodišča celo povabljen, je odločitev tožene stranke zmotna ter posledica nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

5. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka, ker predmetni sklep v izpodbijanem delu nima lastnih razlogov o tem, zakaj je tožena stranka obe vlogi tožnika navedeni v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, opredelila kot nepotrebni za izvršbo. Navaja še, da odločitev tožene stranke ni samo nepravilna, ampak tudi nepravična, saj urejanje stikov med upnico in mladoletnim otrokom v izvršilnem postopku ni bilo psihično naporno samo za upnico in mladoletnega otroka, ampak tudi zanj kot izvajalca brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, da sklep opr. št. Bpp 619/2017 v zavrnilnem delu (v 7. točki obrazložitve) odpravi in v tem delu vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki. Priglaša tudi stroške postopka.

6. V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Poudarja, da je bil tožnik prosilki A. A. z odločbo opr. št. Bpp 619/2017 z dne 19. 10. 2017 dodeljen za nudenje redne brezplačne pravne pomoči od 26. 8. 2017 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v izvršilnem postopku zoper B. B. zaradi prisilne izvršitve stikov med mladoletnim otrokom in prosilko, ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21. 3. 2017 pod opr. št. IV P 601/2015, pri čemer pa ta odločba velja za vložitev enega predloga za izvršbo ter za pravno in svetovanje in zastopanje v tem izvršilnem postopku. Glede tožbenih navedb, da tožena stranka ni samostojno presojala potrebnosti sestave predloga za izvršitev denarne kazni z dne 8. 10. 2018 in vloge – izjave v zvezi z odgovorom dolžnika na predlog z dne 27. 11. 2018, ampak se je za nepriznanje stroškov sestave navedenih vlog, v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči, odločila na podlagi odločitve izvršilnega sodišča, tožena stranka pojasnjuje, da je sledila odločitvi izvršilnega sodišča ter le-to sprejela kot pravilno v dejanskem in pravnem pogledu. Iz spisa Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 2145/2017 pa tudi izhaja, da se je s tako odločitvijo sodišča strinjal tudi tožnik sam, saj je sklep opr. št. I 2145/2017 z dne 6. 3. 2019, s katerim se je predlog upnice za izvršitev denarne kazni zavrnil, postal pravnomočen 20. 3. 2019. 7. Tožba je utemeljena.

8. Kot izhaja iz predloženega spisa, je bila prosilki A. A. z odločbo Bpp 619/2017 z dne 19. 10. 2017 odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu vložitve enega predloga za izvršbo ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v izvršilnem postopku zaradi prisilne izvršitve stikov med prosilko in mladoletnim otrokom, ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21. 3. 2017 pod opr. št. IV P 601/2015. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana tožniku.

9. Na podlagi določb ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

10. Brezplačna pravna pomoč po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

11. Oblike brezplačne pravne pomoči določa ZBPP v 26. členu. To so: pravno svetovanje, sestava overovitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

12. Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Sicer je posamezne oblike ali obseg brezplačne pravne pomoči mogoče omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč – svetovanje in zastopanje, oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmore, je zato (če izpolnjuje z zakonom določene pogoje) upravičena do brezplačne pravne pomoči. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje brezplačne pravne pomoči določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat. 13. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Tudi druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP, ki govori o tem, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, to veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem (bodisi pravdni postopek, upravni spor ali drug postopek pred sodiščem) je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se na to zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak ta tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.1

14. Glede obrazložitve tožene stranke, da tožniku ne gre priznati dvakrat po 200 točk za predlog za izvršitev denarne kazni z dne 8. 10. 2018 in za vlogo – izjavo v zvezi z odgovorom dolžnika na predlog z dne 27. 11. 2018, saj le-ti nista bili potrebni za izvršbo in da je enako stališče zavzelo tudi Okrajno sodišče v Mariboru v sklepu opr. št. I 2145/2017 z dne 6. 3. 2019, ki je postal pravnomočen dne 22. 3. 2019, sodišče ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Mariboru v izvršilni zadevi dne 14. 12. 2017 izdalo sklep o izvršbi zaradi uveljavitve nedenarne terjatve osebnih stikov upnice z mladoletnim otrokom. Upnica je dne 9. 10. 2018 vložila predlog za izvršitev denarne kazni, naložene dolžniku s sklepom o izvršbi. Predlog za izvršitev denarne kazni je utemeljila s tem, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv dne 25. 9. 2018 in da se je osemdnevni paricijski rok, določen dolžniku za izpolnitev obveznosti osebnih stikov upnice z mladoletnim otrokom, iztekel dne 3. 10. 2018. Upnica je na ugovor dolžnika zoper predlog za izvršitev denarne kazni in dopolnitev ugovora dne 27. 11. 2018 vložila izjavo, v kateri je potrdila stik z mladoletnim otrokom dne 31. 10. 2018 in nato še dne 26. 11. 2018. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. I 2145/2017 z dne 6. 3. 2019 predlog upnice za izvršitev denarne kazni in predlog upnice za povrnitev stroškov vlog z dne 8. 10. 2018 in 27. 11. 2018 zavrnilo, saj je ugotovilo, da je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z izvedbo stika dne 31. 10. 2018 in dne 26. 11. 2018 dolžnik sam začel izpolnjevati svoje obveznosti po sodni poravnavi z dne 21. 3. 2017, sklenjeni v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. IV P 601/2015. 15. Ob upoštevanju dejstva, da je do izvedbe stikov med upnico in mladoletnim otrokom prišlo med postopkom odločanja o predlogu za izvršitev denarne kazni ter upoštevaje dejstvo, da je bil tožnik k vložitvi vloge z dne 27. 11. 2018 s strani Okrajnega sodišča v Mariboru celo povabljen2, sodišče ugotavlja, da je bil namen predloga za izvršitev denarne kazni z dne 8. 10. 2018 in vloge – izjave v zvezi z odgovorom dolžnika na predlog z dne 27. 11. 2018 v okviru zastopanja zagotoviti dejanja potrebna za zavarovanje in uveljavljanje interesov3 upnice, s tem pa kakovostno pravno svetovanje in zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči. 16. Glede stališča organa za brezplačno pravno pomoč, da predlog za izvršitev denarne kazni z dne 8. 10. 2018 in da vloga – izjava v zvezi z odgovorom dolžnika na predlog z dne 27. 11. 2018, nista bila potrebna za izvršbo, pa sodišče še pojasnjuje, da upravičenka do brezplačne pravne pomoči kot upnica v izvršilnem postopku ni zgolj pasivna udeleženka, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Za to pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.4

17. Ker je bilo pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče izpodbijani akt na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v njegovem zavrnilnem delu (III. točka izreka) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) o tem ponovno odločiti.

18. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijani upravni akt v zavrnilnem delu (III. točka izreka) odpraviti ter zadevo v tem obsegu vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, torej znesek 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Enako sodba UPRS II U 279/2020-6 z dne 4. 11. 2020, 18. točka obrazložitve. 2 Iz vabila Okrajnega sodišča v Mariboru št. I 2145/2017 z dne 20. 11. 2018 izhaja, da je tožnik bil povabljen, da se v roku 8 dni od vročitve tega vabila izjavi glede navedb dolžnika glede izvršitve stikov v mesecu oktobru in glede telefonske številke upnice za obveščanje. 3 Enako sodba UPRS II U 148/2016-5 z dne 16. 11. 2016, 7. točka obrazložitve. 4 Enako sodba UPRS II U 330/2019-9 z dne 28. 8. 2019, 17. točka obrazložitve.