- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2189/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.2189.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna vprašanja o tem, kdo se šteje za stranko v postopku dedovanja.Ali ima oseba pravico do pritožbe, čeprav ji pravica do dediščine s sklepom o dedovanju ni bila priznana?
- Utemeljenost pritožbe v zvezi z dedno pravico.Ali je pritožnik, ki uveljavlja dedno pravico, upravičen do pritožbe zoper sklep o dedovanju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Kot stranke postopka se štejejo tudi tiste osebe, ki so uveljavljale kakšno pravico iz zapuščine oziroma iz naslova dedovanja, čeprav jim ta pravica s sklepom o dedovanju ni bila priznana.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo B. P. zoper sklep o dedovanju opr. št. z dne 17. 11. 2011. Menilo je, da B. P. nima dedne pravice po pokojnem Z. P., ker v pravdi, na katero je bil napoten, ni uspel dokazati, da se ni odpovedal dedovanju po očetu.
Zoper sklep se je laično pritožil B. P.. V bistvenem oporeka sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo ter ga napotilo na pravdni postopek. Sprašuje se, zakaj mu je sodišče potem poslalo vabilo na obravnavo, če je sodišče mnenja, da se je s sporazumom odpovedal pravici do dediščine. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da sprejme sklep, s katerim bo postal zakoniti dedič po pokojnem očetu z deležem do 1/3 ali pa izpodbijani sklep razveljavi in predmet vrne v ponovni postopek.
Dedinja M. P. je na pritožbo odgovorila ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, ker je bila vložena po poteku roka za vložitev pritožbe.
Pritožba je utemeljena.
Na podlagi prvega odstavka 330. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami) se smejo zoper sodno odločbo pritožiti stranke. V smislu ZD se za stranke štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. čl. ZD). Sklep o dedovanju, ki ga je na podlagi drugega odstavka 172. člena ZD mogoče izpodbijati s pritožbo v roku 15 dni od vročitve, se na podlagi 1. odstavka 215. čl. ZD vroči vsem dedičem in volilonajemnikom, kakor tudi osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja. Kot stranke postopka se torej štejejo tudi tiste osebe, ki so uveljavljaje kakšno pravico iz zapuščine oziroma iz naslova dedovanja, čeprav jim ta pravica s sklepom o dedovanju ni bila priznana.
V konkretnem primeru je pritožnik po pokojnem očetu uveljavljal dedno pravico, zato je v smislu citiranih določb ZD stranka postopka in ima zoper sklep o dedovanju pravico vložiti pritožbo.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.