Jedro

Določilo 5. alinee 1. odst. 72. čl. Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije je mogoče pravilno uporabiti le v skladu z naravo in namenom pravice do solidarnostne pomoči. Delavec je do solidarnostne pomoči po tej določbi upravičen le, če je zaradi elementarne nesreče prizadet v preživljanju ali stanovanjskih razmerah. Tožbeni zahtevek za solidarnostno pomoč v zvezi s poškodovano streho na gospodarskem objektu, katere vzrok bi lahko bil močan vrtinec vetra, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 15.11.1996 in priznanje pravice do solidarnostne pomoči v znesku 113.346,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.7.1996 dalje do plačila. Hkrati je tožnika s sklepom zavezalo, da toženi stranki povrne njene stroške v znesku 1.611,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1998 dalje, izreklo, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka in ga oprostilo plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz panožne kolektivne pogodbe za priznanje vtoževane denarne dajatve.

Citirano sodbo in sklep izpodbija tožnik zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da sodišče z razlago 72. člena panožne kolektivne pogodbe nedopustno oži pravico do solidarnostne pomoči, saj navedena denarna dajatev pripada delavcu oz. njegovi družini tudi v primeru elementarne nesreče, ki prizadene delavca, brez kakršnega koli dodatnega pogoja. Tudi sicer ne drži, da ne bi bila izkazana ogrožena eksistenca, saj je gospodarski objekt sestavni del hiše, potreben za preživljanje, kjer so v njem shranjeni kurjava in hrana. Da je šlo za elementarno nesrečo pa je potrdila Komisija za komunalne zadeve in ne more biti bistveno, da je njen solastnik tudi oče, niti dejstvo, da gospodarsko poslopje ni bilo zavarovano.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, ter glede kršitev iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP) in ugotovilo, da uveljavljana pritožbena razloga nista podana, niti v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba in sklep vsebujeta bistveno pravilne in logično prepričljive dejanske in pravne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, jih zato ne ponavlja, pač pa v zvezi s pritožbenimi navedbami povdarja le še naslednje.

Po 72. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 12/91; v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba) delavcu oz. njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečnega OD v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece v primerih smrti delavca, smrti ožjega družinskega člana, ob nastanku težje invalidnosti, daljše bolezni in elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delavca. Če že primeri iz prvih štirih alinej ne povzročajo nejasnosti, ker so določno opredeljeni, pa je za primer elementarne nesreče potrebno prizadetost delavca, ki ni konkretizirana, presojati v okviru namena oz. narave pravice do solidarnostne pomoči. Pojem prizadetosti delavca je zato sodišče prve stopnje pravilno razlagalo le v smislu ogrožanja njegovih stanovanjskih razmer oz. njegovega preživljanja in stališče pritožnika o nedopustni interpretaciji 5. alinee 1. odst. 72. člena panožne kolektivne pogodbe, ker naj bi bila z njo zožena pripadajoča pravica, ni sprejemljivo. Ob prepričljivem zaključku, da v konkretnem primeru ni izkazana pravnorelevantna prizadetost, saj je po potrdilu Komisije za komunalne zadeve Krajevne skupnosti R. z dne 28.5.1996 (priloga A 3) do škode v višini 150.000,00 SIT prišlo na gospodarskem objektu zaradi prekomerne obremenitve lesenih konstrukcijskih delov zaradi obtežbe snega in vetra in bi vidne poškodbe celotne strehe in opeke lahko bile posledice močnega vrtinca vetra, je sodišče tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Navedbe, da je bila s poškodbo gospodarskega objekta ogrožena eksistenca tožnika, ker je ta objekt sestavni del stanovanjske hiše, v katerem naj bi bila shranjena kurjava in prehrana, glede na že omenjeno materialnopravno podlago in interpretacijo prizadetosti delavca v okviru narave pravice do solidarnostne pomoči, ne morejo biti odločilne. Samo po sebi solastništvo tožnikovih staršev na tem objektu sicer res ne bi bilo odločilno, v kolikor bi elementarna nesreča prizadejala tožnika v okvirih pravnega standarda, kot ga je pravilno uporabilo prvostopenjsko sodišče. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Zavrniti je bilo potrebno tudi neobrazloženo pritožbo zoper stroškovni izrek sklepa, ki ima glede na zavrnilno sodno odločbo o glavni stvari, podlago v 154. členu citiranega ZPP in tožnika utemeljeno zavezuje k povračilu stroškov toženi stranki v dosojenem znesku 1.611,00 SIT za takso odgovora na tožbo in prevozne stroške pooblaščenke.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno v skladu z isto zakonsko podlago odločiti, da trpi sam svoje stroške pritožbe.