Jedro

Upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je pričakoval opomin pred tožbo, saj bi v tem primeru imel možnost reagirati in uporabiti kakšno drugo obliko izvensodnega dogovora. Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnikova navedba, da ni prejel opomina pred tožbo, ni pravno upošteven ugovorni razlog. Na podlagi 1. odst. 324. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pride namreč dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če je bil dan, ko naj bi dolžnik izpolnil svojo obveznost, vnaprej določen, pride dolžnik v zamudo prvi naslednji dan, ko bi moral obveznost izpolniti. Tako upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo dolžnika ni dolžan opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen in ravnalo po 5. odst. 62. čl. ZIZ ter ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter potrdilo zakonit in pravilen sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).