Jedro

Višina morebitne škode lahko vpliva le na višino pritožnikove obveznosti, v samo odškodninsko odgovornost pa ne more posegati. Škoda zaradi morebitnih nedovoljenih ravnanj uprave oziroma pritožnika kot njenega predsednika je namreč že nastala. Če pa bo zaradi uspeha v tej pravdi v končni posledici prišlo do večjega poplačila upnikov, je pritožnikov položaj varovan z zahtevkom iz šestega odstavka 44. člena ZFPPIPP.

Uspeh tožeče stranke na pravni položaj pritožnika lahko vpliva le negativno, v takem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za dopustnost intervencije

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. A. A. je dolžen v roku 15 dni povrniti pravdnima strankama njune stroške pritožbenega postopka, in sicer: - tožeči stranki v znesku 514,06 EUR in - toženi stranki v znesku 514,06 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo stransko intervencijo A. A. na strani tožeče stranke.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil A. A. iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da stransko intervencijo dopusti.

3. Obe pravdni stranki sta na pritožbo odgovorili in predlagali, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep, pri čemer sta priglasili tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena ZPP). Obe pravdni stranki sta nasprotovali stranski intervenciji pritožnika.

6. V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika družbe M. d.d. Ljubljana – v stečaju ter za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke in ločitvene pravice. Pritožnik svoj pravni interes utemeljuje na tožbi, ki jo je zoper njega vložila tožeča stranka in se nanaša na njegovo odškodninsko odgovornost kot predsednika uprave M. d.d. v smislu določil 42. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. V predlogu za dopustitev intervencije je pritožnik navedel, da je njegov pravni interes v tem, da njegova odškodninska odgovornost ne bo podana, če se ugotovi, da terjatev in ločitvena pravica ne obstajata. V pritožbi pa navaja, da je njegov pravni interes v tem, da njegova odškodninska odgovornost ne bo podana, če se ugotovi, da terjatev in ločitvena pravica ne obstajata, saj s tem ne bi nastala škoda, ki je predpostavka za odškodninsko odgovornost. 7. Višje sodišče kot pravilno potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da je interes, ki ga uveljavlja pritožnik, le ekonomski, ne pa tudi pravni. Kot pravilne potrjuje tudi razloge, ki jih je v zvezi s tem navedlo sodišče prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje kot na svoje razloge. Glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

8. Višina morebitne škode lahko vpliva le na višino pritožnikove obveznosti, v samo odškodninsko odgovornost pa ne more posegati. Škoda zaradi morebitnih nedovoljenih ravnanj uprave oziroma pritožnika kot njenega predsednika je namreč že nastala. Če pa bo zaradi uspeha v tej pravdi v končni posledici prišlo do večjega poplačila upnikov, je pritožnikov položaj varovan z zahtevkom iz šestega odstavka 44. člena ZFPPIPP. V situaciji, ko naj bi bile pogodbe, ki jih je za stečajnega dolžnika sklenil pritožnik kot predsednik uprave, nične ali izpodbojne, pa pravni položaj pritožnika ne bi bil v ničemer zavarovan z uspehom tožeče stranke v pravdi, prav nasprotno, ravno uspeh tožeče stranke v pravdi bi bil posledica nezakonitega delovanja pritožnika. To pa kaže na to, da sta si pravno položaja tožeče stranke in pritožnika v nasprotju in ima tožeča stranka prav, ko navaja, da zakona ni mogoče razumeti tako, kot si ga razlaga pritožnik. Uspeh tožeče stranke na pravni položaj pritožnika lahko vpliva le negativno, v takem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za dopustnost intervencije iz prvega odstavka 199. člena ZPP. Pri tem primerjava z zadevo VSL I Cpg 2010/2014 ni pravilna. Tam je bila namreč tožena pravna oseba, katere člana uprave sta bila pritožnika, in bi neuspeh tamkajšnje tožene stranke pomenil tudi nastop odškodninske odgovornosti pritožnikov. Uspeh tožeče stranke v tu obravnavani zadevi pa sam po sebi ne bi v ničemer vplival na odškodninsko odgovornost pritožnika iz 42. člena ZFPPIPP in s tem na njegov pravni položaj do tožeče stranke oziroma stečajnega dolžnika, za račun katerega se vloži tožba iz 44. člena ZFPPIPP.

9. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so pomembne za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP). Navedbe v zvezi z razmerjem med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom M. d.d. Ljubljana – v stečaju v ničemer ne morejo vplivati na pravni interes oziroma korist pritožnika za stransko intervencijo, zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo in nanje tudi ne bi mogel odgovoriti obravnavani postopek.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, s čimer je zanj ta postopek končan, bo moral pravdnima strankama povrniti njune stroške pritožbenega postopka, torej stroške odgovora na pritožbo. Temeljno načelo določb ZPP o stroških je namreč, da stroški bremenijo tistega, ki jih je povzročil (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zato mora pravdnima strankama povrniti pravdne stroške, ki so nastali, ker sodišče ni dopustilo stranske intervencije (enako tudi Betetto N. v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 34).

12. Ob vrednosti spornega predmeta 200.001,00 EUR znaša vrednost odvetniške storitve po tar. št. 18 Odvetniške tarife – OT 1800 točk. Po 2. točki tar. št. 21 OT za redno pravno sredstvo in odgovor nanj v postopku zoper procesni sklep znaša nagrada odvetnika 50 % iz tar. št. 18, torej 900 točk. K temu je treba prišteti še 2 % izdatkov iz tretjega odstavka 11. člena OT, torej 18 točk, in 22 % DDV v znesku 92,70 EUR, skupaj torej 514,06 EUR, kolikor je višje sodišče vsaki pravdni stranki priznalo povračila stroškov pritožbenega postopka.