Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih mora predlagatelj založiti ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka) upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišče v Ljubljani – Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 27. 6. 2011. Tožnik je kot gospodarska družba vložil prošnjo za BPP v obliki oprostitve plačila stroškov izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani VL 79413/2011. Vlogi je priložil kopijo ugovora na sklep o izvršbi, pooblastilo z dne 13. 7. 2011 in izjavo o premoženjskem stanju gospodarske družbe.
2. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 10. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZPBB) in šesti odstavek 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki ju navaja. Ker ni podane zakonske podlage, na kateri bi bila v danem primeru gospodarska družba upravičena do BPP, je tožena stranka v skladu z drugo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP vlogo tožnika za BPP zavrnila kot neutemeljeno.
3. Tožnik se ne strinja z izpodbijano odločbo in v tožbi navaja, da je nezakonita, saj posega v njegovo pravico do pravnega sredstva, do sodne varnosti in do enakega obravnavanja fizičnih in pravnih oseb. Meni tudi, da je omejena pravica do pravnega sredstva, saj je pravno sredstvo na Ustavno sodišče RS možno šele, ko so izčrpane vse druge sodne poti. Gospodarski družbi je tako odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki je zagotovljena v 13. členu EKČP in 25. členu Ustave RS. Tožnik v primeru negativne odločbe tega sodišča tudi ne more vložiti revizije, saj ta zahteva odvetnika, za katerega pa tožnik nima finančnih sredstev. Tako prihaja do neenakega obravnavanja družb, ki imajo finančna sredstva in tistih, ki jih nimajo. Pravica do sodnega varstva pa mora biti zagotovljena vsakomur, fizični in pravni osebi enako. V nasprotju z Ustavo RS je tako določba 10. člena ZBPP, ki navaja subjekte, ki lahko zaprosijo za BPP. Sodišču predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek ter ga oprosti plačila stroškov postopka.
4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne. Upoštevajoč določbo 10. člena ZBPP in drugih materialnopravnih predpisov v Republiki Sloveniji ni podane pravne podlage za ugoditev vloge tožnika. Do navedb tožnika, da je določba 10. člena ZBPP neustavna, pa se tožena stranka ni opredeljevala, ker to ni v njeni pristojnosti.
5. Tožba ni utemeljena.
6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:
7. V danem primeru je med strankama sporno vprašanje ali je tožnik kot gospodarska družba upravičen do dodelitve BPP v obliki plačila stroškov citiranega izvršilnega postopka. Kot je tožniku pravilno pojasnila že tožena stranka, so upravičenci do BPP navedeni v prvem odstavku 10. člena ZBPP. V točki pet prvega odstavka 10. člena ZBPP so kot upravičenci navedene druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določa, da so upravičenci do BPP. Na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih mora predlagatelj založiti ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka) upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP. Ker pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP in v tudi ne gre za takšno dejansko stanje, je tožena stranka vlogo tožnika za BPP upravičeno zavrnila. Sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev ustavnih pravic.
8. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 9. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.